Kokain, alkohol, tobak in zdaj – sladkor! Ko je dr. Robert Lustig leta 2009 škodljive učinke sladkorja primerjal s škodo, ki jo povzročijo prepovedane droge, je vznemiril tako strokovno kot tudi širšo javnost. Danes – dobrih šest let kasneje – pa njegovim trditvam pritrjujejo številni strokovnjaki; mnogi govorijo celo o tem, da nas je sladkor zasužnjil in da nas sla po sladkorju dobesedno ubija. O razsežnosti problema govori podatek, da je seznam živil, ki jim je sladkor dodan, skoraj neskončen. In posledice? Le sladkorno bolezen zdravniki pri nas vsako leto na novo odkrijejo pri kar 11.000 ljudeh.
Sladkor ni dodan le hrani, za katero pričakujemo, da bo sladka, kot so sladkarije in slaščice. Skrit je tudi v kruhu, kislih kumaricah, žitih za zajtrk, sadnih jogurtih, omakah, juhah. Če bi s trgovskih polic odstranili vse izdelke, ki jim je dodan, bi zazevala velika praznina. Podatki namreč kažejo, da skoraj 80 odstotkov industrijskih izdelkov vsebuje sladkor. Le ta lahko dolga leta, tudi desetletje ali več, tiho zastruplja in uničuje naše telo. Strokovnjaki govorijo o tako imenovanem preddiabetesu.Uživanje velikih količin sladkorja lahko vodi v sladkorno bolezen, srčno-žilne zaplete – kot sta srčni infarkt in možganska kap, povzroča okvare očesnega ozadja, ledvic in živčevja. V najhujših primerih je potrebna amputacija noge, bolnik lahko tudi oslepi. Prevelika količina sladkorja zvišuje krvi tlak, vodi v debelost in povzroča hudo zobno gnilobo.  Mednarodna študija iz leta 2012, v kateri je sodelovalo 41 držav iz Amerike, Azije in Evrope – med njimi tudi Slovenija, je razkrila, da so slovenski petnajstletniki najbolj pogosto od vseh pili sladke pijače – zasedli so torej neslavno prvo mesto. S tem pa slabih vesti še ni konec. Naši enajstletniki so bili po pogostosti uživanja sladkih pijač na drugem, trinajstletniki pa na tretjem mestu od 41držav. Slovenski podatki iz leta 2014 pa kažejo, da po sladkih pijačah vsak dan še vedno poseže kar četrtina naših mladostnikov.
Če so včasih sladkor uporabljali predvsem kot konzervans, pa danes industriji služi pretežno kot ojačevalec okusa. Na embalaži procesirane hrane lahko preberemo, da je dodan sadni ali koruzni sladkor, javorjev sirup, med, melasa ali druga naravna in umetna sladila.

(Vir:Rtvslo.si)

 

 

Zelo problematične so sladke pijače. Pri zaužitju nimamo občutka sitosti, zato jih lahko zaužijemo veliko več, kot bi lahko  zaužili sladkorja s hrano. Še ena slaba lastnost sladkih pijač  pa je, da ti sladkorji veliko hitreje pridejo v kri kot pa s hrano.
Sladkor dokazano povzroča psihično zasvojenost, zato nas vleče k uživanju več sladkorja, kot bi bilo to potrebno, ta višek pa se potem v telesu nalaga kot odvečna maščoba.
Sladkor pa je dodan tudi živilom, kjer ga res ne bi pričakovali npr. kisle kumarice, ketchup, vode z okusi, sadni sirupi,... Najhuje pa je, da je ogromno sladkorja tudi v živilih, ki jih tretiramo kot zdrava živila; Žitarice oz. t.i. Musli-ji vsebujejo lahko tudi do 45% sladkorja; Sadni jogurt ima ogromno dodanega sladkorja, tudi do 15%; Mlečne rezine tudi vsebijejo do 35% dodanega sladkorja.
Za umatna sladila vemo da so škodljiva, kot alternativa umetnim sladilom pa je naravno sladilo STEVIA, ki sicer nima kalorij, ima pa vse posledice ki jih prinašajo sladila, zato se Stevio dovoljije kot aditiv.
Še ena zgodba je rjavi sladkor, kjer pa žal v primerjavi z belim sladkorjem razlike praktično ni. Moč rjave barve je samo odvisna od stopnje rafinacije. Rjava barva je ostanek melase, ki pa ne vsebuje spojin, ki bi bile zdrave ali dobre za organizem.
Udeleženci raziskave so se za 9 dni odpovedali sladkorju – brez kakršne koli druge diete – se je pokazalo občutno zmanjšanje nivoja holesterola v krvi in znižanje krvnega pritiska. Izboljšalo se je tudi delovanje jeter prostovoljcev v raziskavi. Znanstveniki so s študijo tako dokazali, da za presnovo niso tako škodljive kalorije, ki jih zaužijemo, ampak predvsem sladkor. Vodja raziskave dr. Robert Lustig iz University of California San Francisco je pojasnil, da študija definitivno kaže, da je sladkor metabolično škodljiv. Ne zaradi visoke kalorične vrednosti ali njegovega vpliva na telesno težo, a preprosto, ker škodi presnovi. Ta notranje nadzorovana študija je trden dokaz, da sladkor prispeva k razvoju metabolnega sindroma in je najmočnejši dokaz do sedaj, da je sladkor problematičen sam po sebi in ne zaradi svojih kalorij ali ker prispeva k debelosti.