Facebook si je izbral okoli 700.000 uporabnikov in jim podajal le slabe ali le dobre objave. Ob tem so skušali ugotoviti, ali bo uporabnik, ki bere le objave ene vrste, tudi sam začel objavljati podobne stvari. Ko je to prišlo v javnost, je bil odziv uporabnikov sprva precej oster. Vendar pa Facebook s tem ni kršil nobenih pravil, saj med splošnimi pogoji uporabe omrežja piše, da so lahko aktivnosti uporabnikov izpostavljene tudi raziskovalnim namenom.

Tako so bile v javnosti objavljene tudi druge raziskave, ki so jih Facebookovi analitiki opravili na svojih uporabnikih brez njihove vednosti.

1. Julija in avgusta 2013 je Facebook zanimalo, kako lahko je širiti laži. Koliko uporabnikov je bilo zajetih v to raziskavo ni jasno, je pa Facebook pregledal prek 200.000 komentarjev pod fotografijami, ki so bili objavljeni s povezavo na stran snopes.com. Gre za spletno stran, ki je namenjena razbijanju govoric in neresnic, ki po spletu krožijo v obliki elektronskih sporočil. Zanimalo jih je, kako hitro se določene fotografije širijo.

Facebook je ugotovil, da ljudje radi širijo govorice. Bolj kot so neverjetne, hitreje se širijo in dalj sežejo. A raziskovalci so še ugotovili, da je kar 4,4-krat več verjetnosti, da bodo s povezavo na omenjeno stran tudi izbrisane.

2. Kdo za kaj prosi ali sprašuje na Facebooku? Julija in avgusta 2012 so pregledovali javne objave uporabnikov, ki so nosila vprašanja, kot je na primer "Kateri film naj si ogledam nocoj?", "Ali je dobro jesti konzerve, ki jim je rok potekel leta 2005?", ali pa "Potrebujem prevoz do letališča". Pri Facebooku so jih bolj zanimali ljudje, ki so prosili za pomoč, kot pa to, ali so jo tudi dobili. Ljudje, ki Facebook obiskujejo manj pogosto, imajo pa veliko prijateljev, bodo prej zaprosili za pomoč, so ugotovili.

3. Samocenzura na Facebooku. Julija 2012 je Facebook raziskoval tudi, koliko ljudi se zadržuje pred preplavljanjem interneta s svojimi mislimi o nečem. V to raziskavo so zajeli 3,9 milijona uporabnikov. Vsak vpis pod komentarji ali pa med objavami statusov, ki je bil daljši od petih znakov in ni bil objavljen v desetih minutah, so skrbno analizirali. Ugotovili so, da je kar 71 odstotkov uporabnikov samocenzuriralo komentarje, ki jih nikoli niso objavili.

4. Ali vaše prijatelje prav tako zanimajo stvari, ki jih nameravate kupiti. Facebook je v dveh mesecih leta 2012 spremljal uporabnike, ki so si izbrali kakšno izmed Facebookovih ponudb, kot je bila na primer ponudba za brezplačne spodnjice. Uporabnike so nato razdelili v dve skupini. V eni skupini so bili tisti, ki so pri potrditvi ponudbe to avtomatsko delili tudi s prijatelji na Facebooku, drugi skupini pa so dali na izbiro gumb, s katerim bi lahko delili svoj nakup ostalim prijateljem. Ugotovili so, da je bilo avtomatsko objavljanje nakupov bolj uspešno.

5. Leta 2011 je Facebook pri 29 milijonih uporabnikov ugotavljal, če oglasi delujejo bolje na uporabnike, če so ob njih tudi njihovi prijatelji. Tako so prikazovali oglase, pri katerih je pisalo, da je so jih všečkali njihovi prijatelji, hkrati pa so oglase prikazali tudi brez teh všečkov. Ugotovili so, da so uporabniki vse bolj klikali tiste oglase, ki so jih všečkali njihovi najboljši prijatelji. Trdnejša kot je bila vez med prijateljema, bolj verjetno je, da bo prijatelj odprl oglas, ki ga je všečkal njegov prijatelj.

(Vir:24ur)