"Napadi v polomljeni angleščini ne bodo uspešni, če pa nas napadalec naštudira s pomočjo družbenih omrežij, se lahko zdi, da sporočilo prihaja kar od šefa v službi, in ko klikneš na priponko, je konec."

 

Tako je strokovnjak za kibernetsko varnost Milan Gabor opisal enega izmed načinov, kako nas hekerski nepridipravi preslepijo in kako jim sami odpremo vrata do svojega računalnika in vseh podatkov.

Milan Gabor je karierno pot začel kot razvijalec programske opreme v Švici, nato je dva meseca nabiral izkušnje v HP-jevih laboratorjih v Kaliforniji, potem pa se je vrnil v ljubljanski Softlab in kot razvijalec delal še nadaljnjih sedem let. Končno je imel "vsega dovolj" in je ustanovil lastno podjetje Viris, ki se ukvarja z informacijsko varnostjo. Etični hekerji so po njegovih besedah v veliki večini kariero začeli kot "sistemci", saj ti začetek na "temni strani" močno oteži skok v zakonite vode.

Etični heker je strokovnjak za kibernetsko varnost, ki vdira v sisteme, da bi poiskal varnostne luknje in izboljšave, takšnih strokovnjakov, ki so po vrhu še zanesljivi in nekaznovani, pa je po Gaborjevih besedah izredno malo, tako da ima pri širjenju podjetja in zaposlovanju kar precejšnje težave. Dela imajo ogromno, saj se med njihovimi naročniki znajdejo številna podjetja in banke tako doma kot v tujini kot tudi institucije javne uprave. Za novega naročnika, ki bi poklical ta hip, tako ne bi imeli časa nekje do maja. Strokovnjakov ne primanjkuje le v Slovenji, ampak tudi po Evropi in ZDA, in to v tisočih, je opozoril in dodal, da bi morala tudi Fakulteta za računalništvo informacijski varnosti posvetiti študijsko smer.

Vprašanju, ali bi lahko intervju imela kar v prostorih podjetja Viris, se je Gabor nasmejal in odvrnil, da nihče ne sme v prostore podjetja, niti njihovi naročniki ne. Glede na to, da se ukvarjajo z informacijsko oz. kibernetsko varnostjo, so tudi sami pogosto tarča napadov. "Napade vidimo, ali gre za našo konkurenco ali ne, je težko reči, saj svoje napade skrivajo, vemo, v kakšnem poslu smo, in imamo ustrezno poskrbljeno za zaščito," je dejal.

Kdo je pohekal Ajpes?
S sogovornikom za začetek nisva mogla mimo Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), ki je bila pohekana v začetku meseca, na kulturni praznik. "Napadalci so odkrili eno izmed najbolj tipičnih pomanjkljivosti spletnih aplikacij, ki je na seznamu najpogostejših kritičnih ranljivosti na prvem mestu, posledično pa je bilo mogoče priti do osebnih podatkov ljudi iz registra prebivalstva, kot so EMŠO in davčne številke, ki jih hrani Ajpes. Če bi šlo samo za nekakšne finančne podatke podjetij, problem ne bi bil tako velik," je opisal, kaj se je zgodilo. Šlo je za "osnovnošolsko" napako v obliki varnostne pomanjkljivosti spletne aplikacije, ki naj je načeloma ne bi bilo, je dodal.

Ajpes je v sporočilu za javnost sicer zapisal, da niso zaznali indicev, ki bi kazali na to, da bi dejansko prišlo do nedovoljenega prevzema podatkov ali zlorabe osebnih podatkov iz podatkovnih zbirk, ki jih upravlja Ajpes. Namen napada naj bi bil opozoriti institucije javnega sektorja na ranljivosti v programski opremi, zgodbo pa je pompozno objavil eden izmed slovenskih medijev.

A način razpletanja zgodbe prek medijev ni pravi. Etični hekerji ne smejo "bombastično" udariti prek medijev, ker prav to lahko povzroči množične zlorabe, ampak se na varnostne luknje diskretno opozori, v tem primeru Ajpesu, da problem rešijo. Zadeva se lahko javno objavi pozneje, je komentiral Gabor in dodal, da načeloma etični heker, ki nima slabih namenov, svoje identitete ne skriva za različnimi kriptiranimi povezavami, kar naj bi se v primeru napada na Ajpes prav tako zgodilo. "Za sebe lahko povem, da sem prijavil že veliko ranljivosti državnim in drugim organizacijam, nismo pa nikoli šli v javnost s tem. Res gre za osebne podatke državljanov, a obstajajo manj "napihnjeni" načini reševanja," je pojasnil.
_________________________________________
Kaj je glavna značilnost etičnega hekerja in katera je bila največja "riba", ki ste jo uspešno pohekali?
O ribah zelo težko govorimo, problem je, ker smo kot duhovniki, ki vedo za grehe vseh, a jih ne smejo javno povedati. Povem lahko le to, da smo odkrili določene pomanjkljivosti spletnih aplikacij, ki so vsebovale izjemno veliko osebnih podatkov Slovencev, sledila je odgovorna prijava incidenta Sl-CERT-u (Slovenian Computer Emergency Response Team), ki je nato koordiniral odpravo varnostnih lukenj. Vse brez medijskega pompa, šlo pa je za enega največjih slovenskih primerov, kot nedavni primer Ajpesa. Redno varnostno preverjamo in etično hekamo svoje stranke, podjetja in storitve, ki jih uporablja na tisoče Slovencev, od bančništva naprej.

Vse ranljivosti, ki jih prijavimo, vedno prihajajo z našega IP-ja, če bi zdajle vaš domači wifi ali strežnik pohekali in sporočili varnostno luknjo, bi v logih videli IP-naslov podjetja Viris. To je glavna razlika med etičnimi in kvazietičnimi hekerji. Napad na Ajpes naj bi prišel skrit za kriptirano VPN-povezavo, a zakaj, če so res imeli dobre namene. Najdeš varnostno luknjo, jo diskretno prijaviš, ne pa razbobnaš medijem. Ali so hoteli slavo, promocijo ali izboljšati varnost Ajpesa?

Povprečen uporabnik spleta se skrit za zaslonom počuti precej pogumnega, anonimnega in varnega, pa je res tako?
To je zgolj navidezna resničnost. Počutimo se res tako, dejstvo pa je, da z vsako povezavo, ki jo kliknemo, in z vsako aplikacijo, ki jo obiščemo, o sebi izdamo celo kopico podatkov, in sicer od internetnega priključka do brskalnika, ki ga uporabljamo. Glede na zgodovino obiskanih strani nas potem lahko razvrstijo v ciljne skupine. Popolnoma čiste anonimnosti sicer ni, tudi če se skrivamo za kriptiranimi VPN-povezavami ali TOR-omrežjem (temna stran interneta, ki je brskalniki ne indeksirajo). Ameriški raziskovalci so pokazali, da ni čiste anonimnosti na TOR-omrežju, saj se z določenimi metodami, ki izkoriščajo ranljivosti programske opreme, dajo razkriti pravi IP-naslovi uporabnikov.

VPN-povezava res skrije naš IP, a podatki se vseeno nekje hranijo, čeprav nekateri ponudniki VPN-jev obljubljajo, da ne hranijo ničesar, verjetno čisto anonimni nismo nikoli. Vedno se vidi povezava do ponudnika medmrežja. Tudi če greste v McDonaldsu na njihov wifi, ste anonimni, čeprav vas ulične kamere posnamejo, ko prihajate ven. Skrijete se danes lahko, samo če računalnik odklopite s spleta, a potem postane dokaj neuporaben kos železa.

Google ve in vidi vse, po pametnem telefonu celo to, kje se gibljemo. Kje se bo to končalo?
Zagotovo je zbiranje informacij o čim več ljudeh velik interes podjetij, kot je Google, saj ima moč tisti, ki ima informacije. Tako nam lažje s profiliranjem ljudi in njihovih navad servirajo reklame. Z veliko verjetnostjo lahko ugotavljajo tudi, kje so ta hip, kaj delajo in ne nazadnje kdo so.

Brez Googlovega računa na drugi strani je androidni telefon bolj ali manj neuporaben, tako da je vedno treba tehtati med zasebnostjo in uporabnostjo. Z določenim manjšim znanjem se da marsikaj izklopiti in Google teh podatkov ne dobiva, je pa res, da večina ljudi o tem sploh ni podučena oziroma o tem sploh ne razmišljajo, to je največji problem. Klikajo yes, yes, yes, next ... (da, da, da, naprej ...)

Googlovi podatki so zanimivi tudi za organe pregona.
Organi pregona bi si gotovo želeli, da bi vedeli, kje se kdo giblje, čeprav zakonodaja v Sloveniji kaj takšnega precej onemogoča. Vem za primer, ko se je nekje zgodil kriminal in so hoteli zajeti podatke, kdo vse je tam bil. Ker je bilo ponoči, veliko ljudi tam ni bilo, a so tako sodišče kot informacijski pooblaščenec dejali, da gre za nesorazmeren poseg v človekovo intimo.

Znani so primeri, ko Facebook, še posebej, ko gre za primere sovražnega govora, na zahteve policije odgovarja s smeškom :).
Če izpostavim primer brutalnega pretepa mladega fanta na Dolenjskem, ki je ostal objavljen več ur, se je treba zavedati, da takšnih stvari algoritmi ne prepoznajo samodejno kot v primeru pornografskih vsebin, ampak mora nekdo vse to ročno pregledati. Vedeti je treba tudi, da to pregledujejo ljudje najverjetneje nekje v Indiji, ki sploh ne razumejo slovenskega jezika in pravzaprav ne vedo, kaj gledajo, potem pa se morajo odločiti, ali je to primerno za objavo ali ne. Podobno je z osebnimi podatki, kako naj vedo, da je številka EMŠO pomemben osebni podatek v Sloveniji. To so izzivi, ki jih je prinesla globalizacija.

A problem nista toliko Google ali Facebook, ki omogočata platformo, ampak ljudje, ki takšne stvari objavljajo. Zaveden uporabnik pazi, kaj bo objavil in delil z javnostjo, nekateri pa objavljajo vse: Gremo na dopust! Ko pridejo nazaj, je prazno stanovanje in se čudijo, zakaj.

Zaradi katerih "neumnosti" so ljudje najpogostejše žrtve hekerskih napadov?
Problem je, da so ljudje naivni, in dejansko je daleč največ uspešnih napadov zaradi naivnosti. Tu ne igra tehnologija tolikšne vloge, ampak psihologija. Napadalci izkoriščajo to, da smo ljudje sprogramirani tako, da zaupamo določenim tipom oseb. Klasika, na katero najpogosteje "vsi padejo", so različni zadetki in nagrade oziroma nekaj, kar je osebi v interesu. Če vem, da ste oboževalec neke pasme, boste zelo hitro kliknili na priponko neverjetne pasje razstave, ki jo mora nujno vsak videti.

Tako na posameznika merijo usmerjeni napadi. Na milijone napadov v polomljeni angleščini ne bomo kliknili, če pa se nekdo poglobi, vzame čas in nas naštudira s pomočjo družbenih omrežij, lahko ustvari zelo dober vektor napada, za katerega se celo zdi, kot da je sporočilo poslal naš šef v službi, dekle ali prijatelj, in takrat bomo gotovo kliknili na priponko, ko pa ljudje enkrat kliknejo, je game over (konec igre).

Potem pomaga samo še formatiranje računalnika?
Odvisno od tipa napada, saj je odvisno, kakšne vse tehnike za zagotavljanje prisotnosti (persistency) so uporabili in kam vse se virus naseli. Lahko gre v vaše dokumente, in tudi če sistem formatirate, pride virus nazaj s pomočjo kakšnega zunanjega diska, če imate dokumente na Google Docs ali pa se naselijo v druge naprave znotraj vašega omrežja in tam živijo naprej.

Kako uspešni so antivirusni programi in kateri napadi so najbolj škodljivi?
V večini primerov poberejo okoli 95 odstotkov splošnih napadov, a če vas nekdo ciljno napade, ga antivirusni program ne bo zaznal. V takšnih primerih je treba imeti sofisticirano strojno in programsko opremo, ki bo takšen način napada zaznala. Za množične napade so antivirusni programi načeloma za navadnega uporabnika dovolj, a bolj kot programska oprema je tu ključno zavedanje uporabnikov, da ne smejo preveč klikati, ko nekje piše "click here" (klikni tukaj), ne klikneš.

Priponke v spletni pošti so lahko veliko bolj škodljive kot napadi preko spletnega brskalnika. Če nekoga napademo na ta način, moramo vedeti, kateri brskalnik in katero verzijo ima, a je že posodobil brskalnik ali ne. Wordova ali kakšna druga okužena datoteka, ki jo žrtev zažene, je tako gotovo najlažji način, da se pridobi dostop do računalnika.

Najodmevnejši so večji DDoS-napadi, kako pogosti so in kakšno škodo lahko povzročijo?
V zadnjem času so zelo pogosti, v napadih pa sodelujejo številni računalniki t. i. zombiji, strežniki pa tudi male kamere in druge okužene naprave, povezane v splet, ki zgenerirajo ogromne količine podatkov in jih pošljejo v svojo tarčo. Pri DDoS-napadu ne gre za hekanje, ampak zgolj onemogočanje delovanja storitve s preobremenitvijo. Kot če bi v Ljubljano pripeljali dva milijona ljudi in jo ohromili, nihče ne bi mogel več priti nikamor. Takšni napadi so lahko zelo poceni, na črnem trgu bi za napad in onemogočanje spletne strani rtvslo.si plačali od 10 do 20 dolarjev na uro. Tudi takšen posel je lahko zadaj, RTV na primer z velikim pompom oglašuje neko oddajo, konkurenca pa gre in plača sabotažo spletne strani ravno takrat.

Takšni napadi sicer ne trajajo dolgo, tedne ali dneve, ker se da napad z določenimi zaščitnimi mehanizmi onemogočiti. Dogovoriti se je treba s ponudnikom medmrežnih storitev, ki onemogoči takšen napad, a vztrajen napadalec bi lahko sprožil nov napad po drugi poti.

Kakšno prihodnost napovedujete torrentom, bo zakonodajalcem uspelo v tem boju z mlini na veter?
Zagotovo bi bilo treba ozaveščati ljudi, da piratiziranje pomeni krajo. V tujini, ko se pogovarjaš z Američani ali drugimi Evropejci, je miselnost ljudi precej drugačna. To, da snamete film s torrnetov, je, kot da bi šli v trgovino in film ukradli, prvo stvar boste naredili brez premisleka, drugo pa ne, eno je kul, drugo vam pa niti na misel ne pade, da bi pod plašč stlačili devede zadnjega filma in ga odnesli ven. Piratiziranja se sicer nikoli ne bo dalo povsem zatreti, da bi bilo nekoč vse samo zakonito, je utopija.

Zadnje čase razsaja izsiljevalski virus, ki zaklene računalnik, nepridipravi pa nato zahtevajo odkupnino ...
Klik na povezavo, na datoteko ali kar koli, pa se kriptografski virus sproži. Večino jih je zelo težko oziroma skoraj nemogoče shekati ali odkleniti, ker uporabljajo res napredne metode kriptografije. Najlažje je plačati odkupnino, če so podatki vredni tega, če niso, sformatirate računalnik, pa je rešeno.

Svetujem, naj se ljudje pogajajo, saj se da dogovoriti za veliko manj od zahtevanega. Rečeš, da si ubogi študent, in se dejansko da pogajati, ker oni so preprodajalci, čeprav so računali na tri, rajši dobijo en bitcoin kot nič. Ljudje veliko sprašujejo, ali jim bodo res odklenili računalnik, če plačajo. Seveda bodo, to je njihov tržni model, če ne bi odklepali, ne bi nihče več plačal.

Obstajajo sicer določeni triki, na primer pogajanje s pomočjo računa na gmailu. Če na primer uspešno okužijo in zaklenejo računalnik na RTV Slovenija, na pogajanja ne smeš prek RTV-spletne pošte. Ustvariti je treba neki poštni naslov na gmailu in jim pisati kot "reven študent", tako se lahko dogovoriš za izredno nizko odkupno ceno, saj oni nimajo pojma, čigav računalnik so okužili, nikakršna povratna informacija ne obstaja. Nekaj podjetjem smo tako svetovali in so se izredno ugodno dogovorili.

Kdo je najpogostejša tarča hekerskih napadov, so to spletne banke?
Uradno vdorov v banke ni, vem pa za številne poskuse, a jih ne bodo uradno priznali. Banke so nenehno pod napadi, saj gredo napadalci tja, kjer je denar. Na vaše računalnike gotovo ne bodo šli, ker novinarji RTV-ja ne dobivajo bajnih plač. Naslednje leto sicer začne veljati direktiva, da bodo banke zavezane vse uspešne vdore prijavljati, kar trenutno niso. Slovenske banke, s katerimi smo sodelovali, imajo gotovo najvišjo raven zaščite v primerjavi z drugimi akterji pri nas, kot so gospodarske družbe itd.

Najvarnejši sistemi niso povezani v svetovni splet, na primer jedrske elektrarne. Kako se hekerji lotijo takšnih sistemov?
Okužbo izvede fizična oseba, ki prinese USB-ključek ali računalnik od zunaj in ga priklopi v omrežje zaprtega sistema. Nekoč je bolj veljalo, da so sistemi, kot je jedrska elektrarna, popolnoma ločeni. V sodobnem času se na drugi strani vse več dela na daljavo. Zakaj bi sistemci, ki zadeve krmilijo, morali hoditi fizično tja, če lahko vzame telefon ali tablico in poklika ter reši problem. Iz čistega udobja tudi takšni sistemi postajajo vedno bolj povezani, in to postaja problem. Izjema so res najbolj kritični deli.

Napadi se v praksi dogajajo tako, da bodo napadli tistega človeka, ki se hvali po Facebooku, da popravlja računalnike v jedrski elektrarni. On bo potem okuženi računalnik prinesel v jedrsko elektrarno in ga priklopil na njeno omrežje.

Slovenija bo težko imela ogromno tankov in drugega železja, morda pa bi lahko imela najboljšo kibernetsko enoto? Je premajhna tudi za kaj takega?
Za uspešno kibernetsko enoto bi potrebovali samo nekaj deset ljudi, ki so visoko motivirani in imajo odlično tehnološko znanje ter ustrezno visoko plačo, a vsaj nekaj od teh pogojev pri nas ni izpolnjenih. Vojski takšen kader načeloma hitro uide, ker lahko v realnem sektorju zaslužijo bistveno več.

Vedno več naprav je povezanih v splet. Se nam nasmiha utopična prihodnost, ko bo vse delovalo samo še po spletu?
Dejansko življenja brez spleta že danes ni več, biti brez Googla si težko predstavljamo. Kdo pa še gre v enciklopedijo pogledat? Težava, ki jo bo v prihodnosti treba rešiti, je povezljivost vseh naprav. Obeta se, da bo do leta 2020 50 milijard naprav povezanih v splet, vsak jih bo imel doma 20 ali 30. Več kot jih bo, večja bo potencialna površina hekerskih napadov. Zanimivo bo postalo, ko bodo mikrovalovke napadale ameriški FBI, toaster bo streljal po kitajski vladi, hladilnik pa bo grafite pisal na spletni strani predsednika Slovenije.

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                      Vir:rtvslo.si

 

Kokain, alkohol, tobak in zdaj – sladkor! Ko je dr. Robert Lustig leta 2009 škodljive učinke sladkorja primerjal s škodo, ki jo povzročijo prepovedane droge, je vznemiril tako strokovno kot tudi širšo javnost. Danes – dobrih šest let kasneje – pa njegovim trditvam pritrjujejo številni strokovnjaki; mnogi govorijo celo o tem, da nas je sladkor zasužnjil in da nas sla po sladkorju dobesedno ubija. O razsežnosti problema govori podatek, da je seznam živil, ki jim je sladkor dodan, skoraj neskončen. In posledice? Le sladkorno bolezen zdravniki pri nas vsako leto na novo odkrijejo pri kar 11.000 ljudeh.
Sladkor ni dodan le hrani, za katero pričakujemo, da bo sladka, kot so sladkarije in slaščice. Skrit je tudi v kruhu, kislih kumaricah, žitih za zajtrk, sadnih jogurtih, omakah, juhah. Če bi s trgovskih polic odstranili vse izdelke, ki jim je dodan, bi zazevala velika praznina. Podatki namreč kažejo, da skoraj 80 odstotkov industrijskih izdelkov vsebuje sladkor. Le ta lahko dolga leta, tudi desetletje ali več, tiho zastruplja in uničuje naše telo. Strokovnjaki govorijo o tako imenovanem preddiabetesu.Uživanje velikih količin sladkorja lahko vodi v sladkorno bolezen, srčno-žilne zaplete – kot sta srčni infarkt in možganska kap, povzroča okvare očesnega ozadja, ledvic in živčevja. V najhujših primerih je potrebna amputacija noge, bolnik lahko tudi oslepi. Prevelika količina sladkorja zvišuje krvi tlak, vodi v debelost in povzroča hudo zobno gnilobo.  Mednarodna študija iz leta 2012, v kateri je sodelovalo 41 držav iz Amerike, Azije in Evrope – med njimi tudi Slovenija, je razkrila, da so slovenski petnajstletniki najbolj pogosto od vseh pili sladke pijače – zasedli so torej neslavno prvo mesto. S tem pa slabih vesti še ni konec. Naši enajstletniki so bili po pogostosti uživanja sladkih pijač na drugem, trinajstletniki pa na tretjem mestu od 41držav. Slovenski podatki iz leta 2014 pa kažejo, da po sladkih pijačah vsak dan še vedno poseže kar četrtina naših mladostnikov.
Če so včasih sladkor uporabljali predvsem kot konzervans, pa danes industriji služi pretežno kot ojačevalec okusa. Na embalaži procesirane hrane lahko preberemo, da je dodan sadni ali koruzni sladkor, javorjev sirup, med, melasa ali druga naravna in umetna sladila.

(Vir:Rtvslo.si)

 

 

Zelo problematične so sladke pijače. Pri zaužitju nimamo občutka sitosti, zato jih lahko zaužijemo veliko več, kot bi lahko  zaužili sladkorja s hrano. Še ena slaba lastnost sladkih pijač  pa je, da ti sladkorji veliko hitreje pridejo v kri kot pa s hrano.
Sladkor dokazano povzroča psihično zasvojenost, zato nas vleče k uživanju več sladkorja, kot bi bilo to potrebno, ta višek pa se potem v telesu nalaga kot odvečna maščoba.
Sladkor pa je dodan tudi živilom, kjer ga res ne bi pričakovali npr. kisle kumarice, ketchup, vode z okusi, sadni sirupi,... Najhuje pa je, da je ogromno sladkorja tudi v živilih, ki jih tretiramo kot zdrava živila; Žitarice oz. t.i. Musli-ji vsebujejo lahko tudi do 45% sladkorja; Sadni jogurt ima ogromno dodanega sladkorja, tudi do 15%; Mlečne rezine tudi vsebijejo do 35% dodanega sladkorja.
Za umatna sladila vemo da so škodljiva, kot alternativa umetnim sladilom pa je naravno sladilo STEVIA, ki sicer nima kalorij, ima pa vse posledice ki jih prinašajo sladila, zato se Stevio dovoljije kot aditiv.
Še ena zgodba je rjavi sladkor, kjer pa žal v primerjavi z belim sladkorjem razlike praktično ni. Moč rjave barve je samo odvisna od stopnje rafinacije. Rjava barva je ostanek melase, ki pa ne vsebuje spojin, ki bi bile zdrave ali dobre za organizem.
Udeleženci raziskave so se za 9 dni odpovedali sladkorju – brez kakršne koli druge diete – se je pokazalo občutno zmanjšanje nivoja holesterola v krvi in znižanje krvnega pritiska. Izboljšalo se je tudi delovanje jeter prostovoljcev v raziskavi. Znanstveniki so s študijo tako dokazali, da za presnovo niso tako škodljive kalorije, ki jih zaužijemo, ampak predvsem sladkor. Vodja raziskave dr. Robert Lustig iz University of California San Francisco je pojasnil, da študija definitivno kaže, da je sladkor metabolično škodljiv. Ne zaradi visoke kalorične vrednosti ali njegovega vpliva na telesno težo, a preprosto, ker škodi presnovi. Ta notranje nadzorovana študija je trden dokaz, da sladkor prispeva k razvoju metabolnega sindroma in je najmočnejši dokaz do sedaj, da je sladkor problematičen sam po sebi in ne zaradi svojih kalorij ali ker prispeva k debelosti.

 

 

KAJ JE OREHOVO OLJE

Orehovo olje je naravni balzam in ga lahko uživamo 3x ČAJNO ŽLIČKO NA DAN. To je najboljši način za hujšanje. Uživanje orehovega olja v omejeni količini je istočasno čiščenje krvi in preprečevanje kislosti v tankem črevesju. Deluje na vse kisline tako jih najprej nevtralizira, nato se z njimi spoji in izloči se biorazgradljiv lug.

Če blokira kisline (jeter, žolča in pankreasa), zavira prebavo in telo dobi iz hrane samo uporabne snovi; vitamine, minerale, esencialne aminokisline, ki so v živih beljakovinah in orehovem olju samem. Vse ostalo se neprebavljeno, razgrajeno z lugom, izloči. Orehovo olje se razgradi in telo dobi dovolj moči, da opravi vse funkcije v telesu.

Takšno dieto lahko držimo dolgo časa, glede na rezervo.

Bolni, predvsem rakasti bolniki, s tem ne hujšajo niti jim ni treba biti na postu, ker ne prebavijo hrane.

Orehovo olje vedno uživamo pred obrokom!

Lug, ki se ustvari (olje + hrana), je najboljše čistilo črevesja, istočasno se črevesje zdravi oblog in vnetja.

Orehovo olje je odlično za ljudi, ki jim ledvice delajo premalo. Če popiješ olje, se ohladi črevesje in to požene ledvico. LJUDEM, KI IMAJO HIPREFUNKCIJO LEDVIC PITJE OREHOVEGA OLJA ODSVETUJEMO.

VPLIV OREHOVEGA OLJA NA KOŽO

Orehovo olje je akumulator kislin. Ko ga namažemo na kožo, se sproži reakcija med oljem in kislinami, ki so prisotne na koži. Reakcija je hladna, hladi kožo in nastane lužina, ki daje koži vlažnost.

Orehovo olje penetrira tudi v globlje predele kože in se spreminja v lužino, saj se vse beljakovine, ki so kisle začnejo spreminjati v lužino.

Koža nabrekne in daje videz mladosti. To je samo optično.

Koža namazana z orehovim olje hitreje propada, alkalnost pa daje veliko hitrejše in boljše pogoje za obnovo. Pretočnost v koži je veliko večja in tudi obnova hitrejša. Maščobe v podkožju se v stiku z orehovim oljem spojijo v alkalno spojino, ki na toploti višji od 36 stopinj Celzija razpada, zato se maščoba resorbira in se z ostalimi lugi izloči z urinom, kot neškodljiva.

Celulit se v stiku z orehovim oljem skrči in postaja alkalen, kar je pogoj, da se izloči z urinom.

Orehovo olje je največji čistilec strupov, saj se strupi v stiku z oljem nalužijo. Če smo v stiku s slano vodo je učinek še večji in strupi se odplavijo v kri, jetra in iz telesa. Naoljena koža je mehka, vlažna in hladna, zato se obnavlja hitreje. V stiku s soljo je učinek trikrat večji.

Če kožo mažemo stalno vsaj 1 mesec, se obnovijo vse tri plasti kože, počisti se podkožje in ustvari se najboljši pogoj za delovanje energijskega sistema.

Energija je moč hranjenja ožilja. Koža je po enem mesecu mazanja z orehovim oljem obnovljena, napeta, brez gub.

Če so gube še prisotne, so obstoječe močno zmanjšane.

Zagotovo je to najboljša obnova vseh treh plasti kože. Koža raste v telesu, v tretji plasti, zato je zelo bistveno, kakšen je pretok energije v vseh treh plasteh kože in kakšna je cirkulacija. Kapilarni sistem kože je odgovoren za delovanje celega telesa. Če kožo naoljimo z orehovim oljem se to spaja s kislinami, ki jih izločajo žleze v koži. Žleze v koži so povezane z limfnim sistemom in z bezgavkami. To je najbolj naraven način čiščenja kože in jeter.

Če se umivamo z mili, ki so kisla ( Ph pod 7 ), se čiščenje kože zavre ali popolnoma ustavi. Koža se tanjša, greje in prej ali slej se začnejo težave s pljuči in črevesjem. Sol na kožo je odličen hladilec kože, čistilec in tudi hitro spremeni kislost kože v alkalnost toda le na površju. Če hočemo globlje očistiti kožo je najboljši način z orehovim oljem, ki se spoji s kislinami v koži in nastanejo biorazgradljivi lugi. Lužine se preko krvi izločijo z žolčem, urinom in preko črevesja.

KAJ STORI OREHOVO OLJE OŽILJU

Ko namažemo orehovo olje na kožo se najmanjše žilice – kapilare ohladijo. Pretok krvi skozi kapilare je hitrejši, prav tako skozi celice. Čiščenje celic je hitro in njihova obnova tudi. Obloge v samem kapilarnem sistemu se začnejo razkrajati in odvajati, vene se zožijo in cirkulacija se izboljša. Začne se čiščenje od kože proti trebuhu.

Vsa kri iz kože prehaja v sistem preko pljuč, srca, v črevesje, zato se koža čisti preko žolča, notranji organi pa preko kože.

RAZLIKA MED ČIŠČENJEM PREKO KOŽE IN ČIŠČENJEM PREKO ŽOLČA

Koža se zastruplja veliko dlje, ker se hitreje hladi, odmira in obnavlja. Organi, ki se zastrupijo preko kože vse to zmorejo veliko manj časa. Če odmre kapilarni sistem kože, začne odmirati tudi organ, ki temu delu kože pripada.

Zlatenica je odmiranje kapilarnega sistema v koži.

Koža dlani in prstov pripada glavi, koža nadlahti in podlahti pripada pljučem.

Veliko vlogo v sistemu imata tudi sam prsni koš. Če odmre koža, ki pokriva dojka, je ogrožen ves kapilarni sistem žlez v glavi.

Če odmira koža na stopalih je to povezano s stopali, če je odmrla na mečih, je to povezano s srcem in če je odmrla koža na stegnih je to povezano s pljučno mreno. Pljučna mrena je odgovorna za kapaciteto pljuč in če je koža na stegnih bolna, ni dovolj zraka v  pljučih. Če so spremembe kože na hrbtu je telo hladni in ni moči za delo, čutimo bolečine v trebuhu in se pojavi driska.

OREHOVO OLJE NA LASE IN LASIŠČE

Z nanosom orehovega olja lasišče postane mehko in prožno, zato se tudi lasje hitreje obnovijo, ker je lasišče hladno. Lasje, ki so izpadli in je poškodovana lasna korenina, se obnovijo. Začnejo rasti temnejši in debelejši lasje, kar narekuje hitrejši pretok energij. Lasišče postane hladno  in v roku dveh mesecev popolnoma ozdravi. Lasje začnejo rasti tudi tam, kjer nikoli niso zrasli, to je na mestih, kjer je bila poškodovana že od rojstva. Lasje, ki zrastejo po mazanju z oljem so bolj zdravi, obstojni in zelo temni z modrim leskom, zato jih opazimo takoj, ko pričnejo rasti.

Drugod po telesu se dlakavost ne poveča, ker je temperatura kože drugačna. Lasje in lasišče, kvaliteta las in toplota lasišča sta odvisna od pravilnega delovanja jeter, ledvic in črevesja.

OREHOVO OLJE JE NAJBOLJŠE TUDI ZA SONČENJE

Orehovo olje je samo po sebi odlično za sončenje, ker ščiti vrhnjico kože tako, da jo ohladi. Ta tudi še isti dan odmre in se lušči šele tretji ali četrti dan. Ta mrtva plast je zaščitni faktor za vse plasti kože, ker ne prepušča žarkov.

Po treh ali štirih dneh zraste nova plast kože do take mere, da je sposobna obrambe in tudi hormonov je dovolj, ker je koža hladna. Melanin se zelo hitro kopiči v koži, saj je obščitnična žleza obveščena že prvi dan, da je v koži ogromno toplote. Ta toplota se akumulira v celicah kože in ustvarja melanin z razpadom fibroznih vlaken kože.

To je proces zaščite, ki je naraven in je odličen za regulacijo vseh plasti kože in tudi bezgavk, ki se zelo popravijo z tem melaninom. Bezgavka se z melaninom tako okrepi, da je sposobna opravljati svojo funkcijo kot, da še nikoli ni bila bolna. Če je bezgavka poškodovana od kemoterapije ali od drugih strupov se ponovno obnovi. To pomeni, da se popravi obrambni mehanizem.

Melanin prenese višje temperature in skrbi, da se kapilarni sistem kože hladi hitreje. Hitreje zato, ker kopiči insulin v celici, kar sproži hitro krčenje venoznega kapilarnega sistema in hladi celico, da ta dela boljše.

Orehovo olje lahko uporabljamo samo kot samostojno olje in to kot olje z najvišjim zaščitnim faktorjem.

ŽVRKLJANJE OREHOVEGA OLJA

En požirek orehovega olja žvrkljamo v ustih eno minuto in nato ga pogoltnemo. Pojavi se velik pretok energije in velika toplota v glavi. Ta pretok ni nevaren, razširi arterije v glavi in popusti po nekaj minutah. Vsi, ki slabo vidijo ali jim raste mrena naj žvrkljajo orehovo olje trikrat dnevno. Po tednu dni so velike izboljšave, po enem mesecu žvrkljanja pa je korekcija vida takšna, da je potrebno zamenjati očala. To je odlično za razširitev arterij v glavi.

Če želimo razširiti arterije v pljučih, ga najprej pogoltnemo in nato žvrkljamo in pogoltnemo. Če orehovo olje samo pogoltnemo se razširijo arterije v trebuhu, če ga žvrkljamo in izpljunemo se razširijo arterije v nogah.

Orehovo olje in slina tvorita tako močan lug, da se telo pospešeno greje.

MNENJE O UPORABNOSTI IN KORISTNOSTI OREHOVEGA OLJA

Strokovnjaki za prehrano štejejo vsa olja med maščobe in posvečajo pozornost predvsem temu, ali vsebujejo nasičene ali nenasičene maščobne kisline. Nasičene maščobne kisline so znane kot povzročitelj srčnih bolezni, ker povečujejo količino holesterola v krvi.

Nenasičene maščobne kisline veljajo za zdrave. Na splošno vsebujejo živalske maščobe pol nasičene in pol nenasičene maščobne kisline, medtem ko imajo rastlinska olja več nenasičenih maščobnih kislin.

Orehov plod je bogat z nenasičenimi maščobnimi kislinami, beljakovinami in vitaminom E. orehova jedrca so zelo hranljiva. Iz njih se pridobiva olje, ki je večnamensko uporabno. Maščobe so za telo pomembne, ker predstavljajo energijski material (na enoto dajejo dvakrat več energije kot ogljikovi hidrati). Poleg tega zagotavljajo v njih topne vitamine(A, D, E in K) in maščobne kisline, ki jih telo nujno potrebuje, a jih samo ne more proizvesti. Maščobe v prehrani izboljšujejo vsebnost, vonj in okus živil. Dajejo tudi trajnejši občutek sitosti, ker je čas prehoda mastnih živil daljši.

Trde maščobe (masti) in olja imajo enako osnovno kemično sestavo, toda različne fizikalne lastnosti. Masti so na sobni temperaturi trde, olja pa tekoča. Vse maščobe so sestavljene iz glicerola in nanj vezanih maščobnih kislin, ki pa so zelo različne.

Glede na njihove kemične vezi razlikujemo nasičene (v molekuli imajo samo enojne vezi) in nenasičene( v molekuli imajo eno ali več dvojnih vezi) maščobne kisline. Po številu dvojnih vezi pa razlikujemo enkrat nenasičene maščobne kisline. Enkrat nenasičene so najpogostejše v rastlinskih oljih in telesu najmanj škodujejo. Tudi večkrat nenasičene maščobne kisline se nahajajo v večji meri v rastlinskih oljih. Za zdravje so bolj priporočljive maščobe, ki vsebujejo čim manj nasičenih in čim več nenasičenih (posebno enkrat nenasičenih maščobnih kislin).

Maščobe se v prehrani pojavljajo v vidni in nevidni obliki. V vidni obliki so kot olje za kuho in zabelo ter kot del mesa ali mesnega izdelka, v nevidni obliki pa v siru, jajčnem rumenjaku, čokoladi, omakah, ocvrti hrani, itd. Živila živalskega izvora vsebujejo več nasičenih maščobnih kislin, ki so škodljive, ker pripomorejo k nastanku ateroskleroze(poapnitev ožilja).     Poleg tega je v teh živilih tudi holesterol, ki, če je prisoten v koncentraciji, pospešuje proces ateroskleroze. Vnos holesterola lahko zmanjšamo s pravilno izbiro živil in ustrezno pripravo jedi. Največ holesterola vsebujejo mastne vrste mesa, maslo in jajčni rumenjak. Holesterol je sestavina živil živalskega izvora, med tem pa ga ni v živilih rastlinskega izvora.

Med živila brez holesterola spadajo tudi vsa rastlinska olja. Tudi holesterol povečuje nevarnost za pojav ateroskleroze in  njenih zapletov kot srčna kap ali možganska kap. Na zvečanje njegove ravni v krvi ne vpliva le uživanje živil z vsebnostjo holesterola, ampak tudi nasičene maščobne kisline v prehrani.

Priporočljiva uporaba orehovega olja za :

  • Vsebnost omega -3 maščobnih kislin, ki jih vsebuje orehovo olje pozitivno vplivajo na zdravljenje kroničnega bronhitisa in pljučnega edema pri kadilcih in bivših kadilcih
  • Pomaga pri ohranjanju gibčnosti sklepov, revmatičnemu vnetju sklepov in za zmanjšanje bolečin, izzvanih z vnetij sklepov
  • Olje iz orehovih jedrc ima tudi veliko vitamina E, ki je naravni antioksidant in ščiti žile pred staranjem ter pred kuperozo kože (pokanje žil)
  • Orehovo ne vsebuje holesterola, ki povečuje nevarnost za pojav ateroskleroze in njenih zapletov, kot so možganska kap, naravno orehovo olje pa ščiti pred boleznimi srca in ožilja, predvsem pred možgansko in srčno kapjo
  • Ščiti žile pred predčasno poapnitvijo in staranjem
  • Olje naj bi ščitilo živčne in možganske celice ter arterije pred oblogami, delovalo naj bi tudi rahlo odvajalno, z njim so včasih zdravili ledvične kamne, otročnice pa so ga jedle za boljše mleko, izboljševal pa naj bi tudi krvno sliko
  • Študije so pokazale, da redno uživanje orehovega olja zniža stopnjo umrljivosti zaradi ishemičnih bolezni srca in miokardialnega infarkta ter znižuje raven holesterola v krvi
  • Olje blaži srbečico, prhljaj, kožo vlaži, blaži opekline, blagodejno vpliva na želodčno     kislino, blaži bolečine ust ter zlate žile
  • Zdravi luskaste ekceme, akne, lišaje, in druge kožne bolezni

Globalni naftni trg je v minulem letu doživel radikalne spremembe; cene nafte so namesto napovedane rasti doživele strm padec in so še vedno nestabilne, ZDA so s pridobivanjem nafte iz skrilavcev v enem letu dodale za več kot je celotna proizvodnja Iraka in postale odločujoč dejavnik na trgu, ki je trenutno zasičen z zalogami, razmerja pa bolj kot države OPEC-a uravnava ameriški Wall Street.

Stroški proizvodnje s pomočjo frakturiranja so padli na cca 35-40 dolarjev, pridobili pa so tudi na času. Pred štirimi leti so potrebovali 20 dni danes pa 4 dni za frakturiranje ene plošče. Pridobivanje iz skrilavcev se bo nadaljevalo, stroški pridobivanja pa se bodo pa še znižali. Verjetno pa bo povpraševanje po nafti v prihodnosti padlo, predvsem zaradi prihoda obnovljivih virov, cena pa verjetno tudi narasla zaradi manjšega števila črpališč, ki bodo zaradi sedanjih nizkih cen propadla.

Ena teorija je tudi, da hoče Saudova Arabija poizkusiti prodati še tisto, kar imajo po sprejemljivih cenah, ker se je trend že počasi začel obračati za obnovljivimi viri.

Saudova Arabija ima gromozanske rezerve (več kot trilijon dolarjev), 90% prihodkov pa dobijo od prodaje nafte zato je najverjetneje, da je to "naftni napad" na Rusijo.

Rusija ima veliko črpališč, ki pa so zelo neučinkovita. Rusija pa ima le 350 milijard rezerv, zato se najverjetneje s tega bojo že umika.

Ocena je, da je za okoli 3 milijone dolarjev nafte na dan ukradene predvsem na področju Kurdistana in Turčije.

(Vir: Rtvslo.si)

Nobena pijača (če izvzamemo čaj in kavo) ne delita sveta tako kot pivo in vino. Obstajajo subtilne razlike v tem, kako katera vpliva na naše telo in zdravje. Katera nam bolj koristi in katera daje večjega mačka?

Ste hitreje pijani zaradi piva ali zaradi vina?

Vrček piva in srednje velik kozarec vina vsebujeta približno enaki vsebnosti alkohola - dve ali tri britanske enote (16-24g). Vendar pa je hitros absorbcije alkohola v telo odvisna od tega, ali pijemo pivo ali vino.
Mack Mitchell na University of Texas Southwestern Medical Center je pred kratkim vprašal skupino 15 moških, da uživajo različne pijače ob različnih dnevih. Vsebnost alkohola je bila natančno določena glede na telesno težo in da so pili alkohol vsakih 20 minut. Ni presenetljivo, da alkohol žganih pijač vstopij v krvni obtok najhitreje, sledi vino, kjer alkohol doseže vrhunec v 54. minuti po pitju, nato pa sledi pivo, kjer alkohol doseže vrhunec v 62 minuti po tem, ko je bila pijača zaužita. Z drugimi besedami, kozarec vina gre v glavo hitreje kot vrček piva.

Kateri je bolj redilen ?

Na splošno je mit o »pivskem trebuščku resničen. Alkohol sam po sebi vsebuje kalorije, da ne omenjamo vseh sladkorjev, ki jih dodajo pijačam zaradi okusa. Vrček piva ima 50% večjo energetsko vsebnost kot majhen kozarec vina - dovolj, da povzroči prekomerno telesno težo.

Pri zmernih pivcih, se zdi, da so razlike minimalen. Nedavni pregled študij navaja, da niti vino- niti pivo- pivci po navadi na teži ne pridobivajo na kratek rok. Avtorji so poudarili, da je najdaljša študija trajala le 10 tednov.

Mit, da lahko pivo povzroči pri moških rast prsi, je skoraj zagotovo neutemeljen.

Kdo daje najslabšega mačka?

Kljub trudu, znanstveniki še vedno ne razumejo pivčevega največjega sovražnika: mačka. Ne ve se natančno sploh kaj ga povzroča. Dehidracija je verjetno pomemben faktor (zaradi alkohola gremo na malo potrebo večkrat in zato izgubimo več tekočine, kot smo jo sprejeli), vendar ga lahko povzročajo tudi nekateri stranski proizvodi fermentacije.

Na splošno so za temnejše pijače mislili, da vsebujejo več škodljivih produktov fermentacije. V bistvu, so dokazi doslej dvoumni. Čeprav se zdi, da nekatere temne pijače povzročajo slabšega mačka kot alkoholne pijače, so različne vrste piva in vina približno enake.

Kateri je boljši (ali slabši) za moje zdravje?

Pogosto slišimo, da kozarec vina na dan lahko pomaga pomladiti telo, zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja, niža visok krvni tlak in lajša sladkorna bolezen. Ta učinkovina prihaja iz "polifenolov" (najdemo predvsem v rdečem vinu). Pomirjajo vnetja in pomagajo čistiti škodljive kemikalije v telesu. Pivo tudi vsebuje delež polifenolov, vendar manj kot rdeče vino.

Skupna razsodba: Ko gre za koristi za zdravje, je vino verjetno boljše od piva. Vendar pa ima tudi pivo veliko koristnih spojin, tako da je jasno, da če pa pili zmerno, kozarec enega in drugega na dan res lahko odžene zdravnika stran.

(vir: bbc.com)