Zadnji video...

Next event

14.Off road cup Križ…

September
Thursday
3
14.Off road cup Križevci

RFC Rainforest Chall…

September
Thursday
3
Given the protracted restrictions due to Covid-19, the 5th edition of the "Rainforest Challenge Global Series South Europe" 2020, scheduled for the days from 21 to 24 May, is moved to the days from 03 to 06 September 2020.

Blidinje Challenge …

September
Thursday
17
Blidinje Challenge 2020 by Herceg ProTeam

xSports offroad Febr…

February
Thursday
4
xSports offroad 28.,29.,30.8.2020 Prestavljeno na Februar 2021

6.7.2020 se je za Val 202 po treh mesecih znova oglasil ugledni ameriški virolog profesor Vincent Racaniello in v pogovoru z Majo Ratej pozoril tudi na načrtovanju poletnih počitnic.

Racaniello prav tako poudarja, da ni prav nobena teorija zarote zanimiva in da so vse napačne. Jasno namreč kažejo na poraz prizadevanj, da bi javnost zaupala znanosti: "Zelo malo imam potrpljenja z ljudmi, ki si nočejo vzeti časa za to, da bi nekaj razumeli, in ki se ne potrudijo dovolj za to."

Izjemno je razočaran nad tem, ker imamo na planetu tehnologijo, znanje, znanstveno podporo, da bi lahko epidemijo ustavili: "Pa nismo. Ker na tem zadnjih 20 let nismo delali. Zame osebno je to največja frustracija."

Govorila sta tudi o cepivu: "Trenutno je v razvoju 172 različnih cepiv. Pri tem jih je manj kot deset že v fazi preizkušanja na ljudeh, torej v fazah ena ali dve. Nobeno pa še ni v fazi tri. Vsa našteta, ki bodo po vsej verjetnosti najprej na voljo, bo treba injicirati v telo."

Profesor Vincent Racaniello, nazadnje sva se pogovarjala marca, ko se je Evropa spopadala z žarišči koronavirusnih okužb. Zdaj se je žarišče prestavilo na obe Ameriki. A začniva pri virusu samem – kaj novega vemo o njem?

V znanosti na tem področju so trenutno vse oči usmerjene v preventivo in razvoj cepiva, zelo malo pa je raziskav v zvezi s preučevanjem samega koronavirusa, kar je zelo slabo. Vsi so na lovu za lovoriko, da bi rešili svet … A virus se še naprej širi zelo tiho in hitro. Potem ko sva nazadnje govorila marca, je zdaj z veliko gotovostjo jasno, da se je virus razširil z netopirjev. Kako je prešel z netopirja na človeka, še ni povsem znano. Kot vemo, so ljudje na kitajskem podeželju v stiku z netopirji, a še enkrat bi rad poudaril, da izvor virusa ni kitajska tržnica z divjim mesom. Ni se začelo tam. Okužba izhaja s podeželja … Nasprotujem zahtevam, da je treba zapreti vse tovrstne tržnice na Kitajskem in da bomo tako odpravili leglo težav. To ne bo zaleglo, saj bodo ljudje na podeželju ne glede na to še vedno ostali v stiku z netopirji. Ne morete se jim izogniti, tudi v vaši državi imate netopirje in najverjetneje so tudi vaši netopirji okuženi s katerim od koronavirusov. To zagotovo ni zadnji koronavirus, s katerim se bomo srečali, naslednji izbruh lahko predvidimo v prihodnjih desetih letih.

Pa je virus res mutiral v sev, ki je milejši?

Obstajajo sicer poročila, da naj bi se virus spreminjal in da dobiva nove lastnosti, kar je po mojem mnenju nesmiselno. Gre za isti virus kot na začetku, nobenih občutnih sprememb nismo zaznali, sploh takšnih ne, ki bi vplivale na njegovo infektivnost ali kakorkoli omilile njegov vpliv na naše zdravje. Mediji seveda to na veliko premlevajo iz razlogov, ki mi niso znani. Vsi virusi mutirajo, ko se razmnožujejo v svojih gostiteljih, in to ni nič novega. Kar je pomembno, je, ali ta mutacija nekaj pomeni, in za zdaj tega pri tem konkretnem koronavirusu niso opazili. Virus se je od januarja zanemarljivo spremenil. V več tisoč izoliranih primerkih so do zdaj našteli le približno od 15 do 20 opaznejših mutacij, kar ni skoraj nič v primerjavi s tem, da je celoten genom virusa sestavljen iz zaporedja okoli 30 000 nukleotidov. Virus se spreminja, spreminja se počasi, a nobena od teh sprememb za potek bolezni pri ljudeh ne pomeni nič posebnega. Gre za isto bolezen kot pri dnevu ena, le da smo spočetka spregledali določene simptome oziroma nianse bolezni. Nobena od teh mutacij ni vplivala na osnovne značilnosti virusa. Znanstveniki, ki trdijo nasprotno, se motijo.

Kaj novega pa so zadnji meseci povedali o sezonskem vplivu na pojavnost okužb? Igra začetek poletja na severni polobli kakšno vlogo? Gre to, da je trenutno tako slabo v Braziliji, pripisati začetku zimskega obdobja pri njih?

Veliko virusov je sezonsko pogojenih. Gripa je zimska bolezen, običajni prehladi, povezani s koronavirusi, so prav tako sezonski, v večini primerov se pojavljajo v zimskem delu leta. Vzrok za to je vreme. Sprva smo mislili, da bo imel tudi novi koronavirus podoben značaj in da ga bo bolj vroče in vlažno vreme upočasnilo, a se to ni zgodilo. Še vedno namreč prevlada dejstvo, da je celotna človeška populacija dojemljiva za okužbo z njim, saj je naša čredna imunost zelo nizka. Vpliv toplega in vlažnega vremena na severni polobli tako v tem letnem času torej ostaja zanemarljiv. Dokler virus ne bo okužil velikega števila ljudi, opaznejšega sezonskega učinka ne pričakujem.

V svojem podkastu This Week In Virology se vsak teden z gosti posvečate tudi klinični novostim v povezavi z zdravljenjem bolezni covid-19. Presenetljivo je že to, koliko organov in sistemov virus napade v našem telesu oziroma kje vse so ga našli.

Znano je, da bolezen pri 80 odstotkih okuženih poteka v blagi obliki, medtem ko se pri preostali petini lahko razvije v hujšo obliko, najhuje je prizadet dihalni sistem. V zadnjih mesecih smo se predvsem naučili, da ima lahko okužba z novim koronavirusom velik vpliv tudi na številne sisteme v telesu. Zdravniki poročajo, da vpliva na nastajanje krvnih strdkov, na dolgotrajne respiratorne težave zaradi zdravljenja z ventilatorjem, pri otrocih sproža redek sindrom Kawasakijeve bolezni. Napada tudi prebavni trakt, ledvice, živčni sistem … Govorimo o veliko različnih vplivih, ki jih pri običajnih respiratornih obolenjih ne zaznamo. Vzroki za vse to niso pojasnjeni, zagotovo pa je del odgovora v pretiranem odzivu imunskega sistema. Na srečo pa je veliko teh stanj ozdravljivih.

Kaj sicer najpogosteje povzroči smrt pri okužbi?

Najpogostejši vzrok smrti je povezan z odpovedjo dihalnega sistema. Tudi če težje bolnike priklopijo na ventilator, so pljuča pri nekaterih tako poškodovana, da ne zmorejo več absorbirati kisika, ki ga prejmejo, in pacient umre zaradi pomanjkanja kisika v krvi.

Koliko pa je do zdaj znanega o vplivu genskih dejavnikov na razvoj koronavirusne bolezni pri človeku?

Obstaja več hipotez, a nobena od njih še ni bila potrjena. Ena od njih, denimo, vlogo pri razpletu bolezni pripisuje krvni skupini. Ničla naj bi imela zmanjšano tveganje za hujši potek bolezni, medtem ko je pri skupinah A in B tveganje večje. A to ni dokazano. Zanimivo pri tem je, da geni, ki pogojujejo to, katero krvno skupino imate, na kromosomih ležijo zraven genov, ki vplivajo na vaš imunski odziv. Prav tako še vedno ni pojasnjeno, zakaj so starejši ljudje bolj dojemljivi za hujši potek bolezni. To, da bolezen pri nekaterih, sicer zelo redkih mladih povzroči tako hud potek, naj bi bilo prav tako povezano z geni. Da bi na tem področju dobili temeljitejše rezultate, bo treba še nekaj česa. Šest mesecev, kar se soočamo z virusom, je veliko premalo, da bi lahko dobili jasne odgovore.

Kaj pa dejavnik spola? Ima to, katerega spola smo, kakšno vlogo pri tem, ali smo v večji nevarnosti, da huje zbolimo?

Pri moških je tveganje za razvoj resnih zapletov po okužbi dvakrat večje kot pri ženskah. To zaznavajo v vseh državah, kjer se spopadajo z masovno obliko okužb, najverjetneje imajo vpliv na to hormoni. Ko so se z okužbami spopadali še na Kitajskem, so sprva ključnega krivca videli v kajenju. A zdaj so to v veliki meri ovrgli in večji vpliv pripisujejo spolu in vplivu testosterona.
Med zdravili je ta teden v središču pozornosti remdesivir, ki so si ga Združene države priskrbele v ogromnih količinah. No, zvezda med zdravili pa sicer postaja deksametazon.

Koliko res lahko pričakujemo od njega?

Če ste v tisti fazi okužbe, ko se vaš imunski sistem odziva pretirano, je lahko vaša rešilna bilka. Gre za steroid, ki zmanjša odziv imunskega sistema. Kot zdravilo je torej uporabno pri najhuje bolnih, pri tisti petini bolnikov, kjer se je virus že spustil v spodnja dihala, in lahko reši približno 8 življenj od 25. Gre za dokaj poceni zdravilo, ki ga uporabljamo že leta, in je znano kot varno. Do zdaj so našli samo peščico zdravil, ki bi lahko bila učinkovita pri najhuje bolnih. Hidroksiklorokin, o katerem se je sprva veliko govorilo, se je izkazal za manj učinkovitega. Remdesivir je antivirusno zdravilo, ki deluje neposredno na virus in ima prav zato omejen učinek pri resno bolnih, saj v najbolj latentni fazi ne izdelujejo več veliko virusa. Težava pri njem je, da ga je treba dovesti dovolj zgodaj, in to intravenozno, zato vam ga lahko primerno odmerijo le v bolnišnici. To vsekakor ni zdravilo, ki bi ga lahko vzeli ob prvih znakih okužbe, kot lahko to storite pri zdravilu za gripo tamiflu. Zdravila, ki bi v obliki tablet zavrla razraščanje virusa v telesu, pa ne bodo na voljo pred prihodnjim letom.

Sami ste pred časom opozorili, da bi morali delati predvsem na nekakšnem pankorona zdravilu, ki bi ga morali razvijati že leta, a ga nismo.

To je v zvezi s tem izbruhom ena od največjih tragedij. Lahko bi ga preprečili. Izbruh sarsa pred skoraj 20. leti nas je naučil, da ti koronavirusi obstajajo v netopirjih na Kitajskem in da je le vprašanje časa, kdaj bo kateri od njih vnovič zašel v človeški obtok. Pred 20. leti smo imeli priložnost, da bi se podali v intenzivnejše preučevanje teh virusov in skušali zanje poiskati zdravilo, ki bi oviralo njihovo razmnoževanje. Znanja imamo dovolj, da bi lahko v tem času razvili univerzalno koronavirusno zdravilo, s katerim bi lahko kadarkoli pozneje zamejili širjenje virusa takoj, ko bi se ta pojavil. Vsemu temu, kar svet ugonablja zdaj, bi se torej lahko izognili. A podjetja niso hotela investirati v tak tip zdravila, ker v tem niso videla dobička, in tudi vlade niso vlagale v tovrstno raziskovanje, saj jim virus ni predstavljal potencialne grožnje. Celoten sistem, ki poganja in nadzira razvoj zdravil, torej pušča vodo. Ne moremo mu zaupati. Ne moremo se zanesti ne na podjetja in ne na vlade, da bi mislili strateško in usmerjeno v skupno prihodnost. Ta hip bi morali biti vsi na planetu besni, saj imamo tehnologijo, imamo znanje, znanstveno podporo, da bi to lahko ustavili. Pa nismo. Ker na tem zadnjih 20 let nismo delali. Zame osebno je to največja frustracija.

Morda lahko vsaj hiter razvoj cepiva reši situacijo?

Trenutno se s cepivom ukvarja zelo veliko podjetij, osredotočajo se samo na ta virus. Nedvomno se na tem področju napoveduje velik dobiček. A v resnici ne potrebujemo vseh. A ne bi bilo bolje, če bi se nekatera med njimi ukvarjala z iskanjem univerzalnega zdravila ali cepiva proti koronavirusom nasploh? Namesto tega imamo situacijo, ko skušajo vsi hkrati zamašiti luknjo, ki pušča, in ob tem ne razmišljajo o prihodnosti.

Kako pa napreduje razvoj cepiva? Je katero že blizu faze tri, v kateri se po varnostni in učinkovni fazi cepivo razdeli med tisoče testiranih ljudi?

Trenutno je v razvoju 172 različnih cepiv oziroma poteka toliko poskusov, da bi razvili ustrezno cepivo proti novemu koronavirusu. Pri tem jih je manj kot deset že v fazi preizkušanja na ljudeh, torej v fazah ena ali dve. Nobeno pa še ni v fazi tri. Pred nami je torej še dolga pot. Cepiva so različnih vrst: od inaktiviranega oziroma oslabljenega virusa, cepiv na osnovi virusnih vektorjev, kjer uporabimo kateri drug virus, ki ljudem ni škodljiv in nanj umestimo določene gene novega koronavirusa, potem so tu še cepiva, ki izhajajo iz nukleinske kisline, torej iz virusne RNK oziroma DNK in tako naprej. Faza ena je varnostna faza, v fazi dve pa cepivo odmerijo skupini ljudi, ob čemer kontrolna skupina cepiva ne prejme, in ju po določenem obdobju primerjajo. Ta faza traja vsaj šest mesecev, torej najmanj do jeseni. V fazi dve je zdaj eno od cepiv na osnovi RNK in cepivo, ki deluje na osnovi vektorskega virusa (in sicer enega od adenovirusov), prav tako je do faze dve napredovalo cepivo ene od raziskovalnih skupin na Kitajskem in pa cepivo, ki ga razvijajo v Kanadi in ki so ga zasnovali na osnovi inaktiviranega virusa. To so najbolj spodbudni primeri cepiv v razvoju ta hip, a imajo skupen problem: vsa našteta, ki bodo po vsej verjetnosti najprej na voljo, bo treba injicirati v telo. Če hočete imunizirati sedem milijard ljudi, potrebujete sedem milijard injekcijskih igel in ljudi, ki bi jih izdelali in priskrbeli. Veliko bolje bi bilo, če bi že zdaj razmišljali o različnih načinih aplikacije cepiva. Spremljam eno od cepiv, ki ni niti v fazi ena, a ima izjemen način aplikacije. Gre za neke vrste obliž z mikroskopsko majhnimi iglicami, ki bi si ga sami nalepili in bi se s tem cepili. Pomislite, kako učinkovito bi bilo, če bi lahko tako cepivo preprosto vsakemu poslali po pošti? Moj drugi pomislek pa je, da se večina cepiv osredotoča na rog oziroma glikoproteinski izrastek pri koronavirusu. Mislim, da to ne bi smel biti edini center pozornosti in da bi se morali pri razvoju cepiva osredotočati na več tipov proteinov pri virusu. Cepivo z oslabljenim virusom se mi zdi tako boljša možnost kot razvoj cepiva samo na osnovi virusne RNK.

Ko sva se nazadnje pogovarjala, se je pandemija v ZDA šele začenjala, zdaj je v hudem razmahu. V čem je vzrok, da so se stvari pri vas zapletle tako, kot so se?

V našem predsedniku, ki je v tej krizi nesposoben narediti karkoli pametnega. Že od začetka zanika, da bi bila pandemija resna, in zavrača pozive, da bi morale zvezne države odrediti več testiranj in nošenje mask. Še prejšnji teden je na primer zatrjeval, da bo virus izginil, če bomo testiranja preprosto zmanjšali. Za vse krivim vlado v Washingtonu in neučinkovitost centrov za nadzor bolezni in preprečevanje njihovega širjenja, saj ne izvajajo dovolj testiranj. To nas je onesposobilo, da bi epidemijo zajezili že na začetku. Vse to me pravzaprav ne preseneča, saj se pristojne znanstvenike tu javno ignorira. Najbrž poznate nastope dr. Anthonyja Faucija, ki mu – čeprav gre za enega od vrhunskih strokovnjakov s področja javnega zdravstva – predsednik in podpredsednik vztrajno oporekata, kot da bi vedela več od njega. Kitajska z milijardo prebivalstva je imela manj kot 100 000 okužb, uspelo jim je, da so virus zajezili. Podobno sta imeli Južna Koreja z 51 milijoni prebivalcev in Japonska s 125 milijoni prebivalcev občutno manj okužb, saj izvajajo teste in spodbujajo nošenje mask. Pri nas v ZDA pa zdaj že dnevno zabeležimo po 50 000 novih okužb. Sam sem iz New Yorka, lokalne oblasti so naredile res veliko, da so ustavile širjenje okužb v tem delu ZDA, toda na žalost zdaj preveč hitijo pri odpiranju dejavnosti, kar nam bo prineslo nov val okužb. Edina dobra novica pri vsem skupaj je, da vsaj zdravniki poročajo o napredku pri zdravljenju hujših oblik bolezni. Naučili so se, da lahko s pridom uporabijo antikoagulacijska zdravila, življenja rešujejo z omenjenimi zdravili. Zanimivo je tudi, da so ugotovili, da imajo boljše možnosti za preživetje tisti pacienti, ki jih iz ležečega položaja na hrbtu obrnejo na trebuh … Dokler bolnišnice niso preplavljene s pacienti, situacijo še lahko obvladujemo … Zagotovo pa bomo imeli izjemno veliko okužb, o tem ni dvoma.

V katerih zveznih državah pa je trenutno najhuje in zakaj prav tam?

To so Florida, Teksas, Arizona in Kalifornija, z izjemo zadnje gre torej za primere zveznih držav, kjer so guvernerji naklonjeni politiki predsednika Trumpa in ga pri tem tudi posnemajo. Maska je učinkovito varovalo in ne vem, zakaj je nošenje maske za Američane takšna težava. Američani ob tem zmotno menijo, da moč virusa slabi, če se kak dan zabeleži manjše število na novo odkritih okužb. A to ni res, virus je še vedno prisoten in se tiho plazi med populacijo. Tudi če si mlad in morda ob okužbi ne razviješ hujše simptomatike, lahko okužbo preneseš na koga, ki je veliko bolj ranljiv, in to ni pošteno.

Trenutno dnevno naraščanje števila okuženih v ZDA je več kot 50 000, skupno je pri vas okuženih že več kot 2 milijona 800 000 ljudi. Kakšna je po vašem prava številka okuženih?

Že od začetka sem opozarjal, da je okužb več, kot vemo. To zdaj priznavata tudi Svetovna zdravstvena organizacija in ameriški Center za nadzor nad boleznimi, krajše CDC. Menim, da je okužb vsaj desetkrat več, kot kažejo uradni podatki. Težava s testiranjem je v tem, da testiramo po večini samo bolne ljudi, tudi v našem delu univerze Columbia, kjer je medicinski center, ni testiran nihče, razen če je v stiku s pacienti. Nikoli nam niso niti ponudili testiranja. Na telefonu imamo aplikacijo, v kateri potrdimo, da nismo okuženi. Preprosto pritisnemo tipko, ki zasveti zeleno, in s tem lahko komurkoli dokazujemo, da nismo bolni. To je neumnost, saj se lahko vsak zlaže. Narobe je, ker se ne testira več ljudi, a to je drago, posamezen test stane 100 ameriških dolarjev. V preteklih treh mesecih karantene bi morali delati predvsem na tem, da razvijemo cenejše in učinkovitejše teste. Spomnite se ideje s sploščenjem krivulje. Njena osnovna naloga je bila, da ublaži hitro naraščanje hujših primerov in s tem omogoči zdravstvenemu sistemu, da se prilagodi, ter nam da dovolj časa za razvoj hitrih in učinkovitih ter ugodnih testov. A tega nismo storili, svoje je naredil političen vpliv.

Kateri so bili po vašem ključni mejniki, ki so vodili v razraščanje pandemije? Kdaj kronološko ni bilo več poti nazaj?

Mislim, da je bilo ključno obdobje, ko je virus zapustil Kitajsko, ko so o prvih primerih poročali iz Azije, Evrope in ZDA. Kljub temu letalskih potovanj nato še precej časa niso omejili, ta pa so virus raznesla povsod. In ko se je hkrati pokazal v več delih sveta, nismo mogli storiti nič več. Pri tem je kljub temu zanimivo, da je trajalo kar nekaj časa, da je s Kitajske zašel v druge države. Ko sem januarja še predaval študentom, smo se med predavanji spraševali, zakaj se prenaša tako počasi. A bistvo je v tem, da se okužba prenaša samo s peščico okuženih ljudi. Okužen mora biti pravi človek, ki se mora znajti v pravih okoliščinah, da virus raznese po svoji okolici. To najbrž pojasni, zakaj je na začetku trajalo tako dolgo.

Najbrž nakazujete na to, da je pravzaprav le manjši delež ljudi širil okužbo. Gre za tako imenovani disperzijski faktor oziroma parameter?

Disperzijski parameter je zanimivo število, do katerega smo prišli v nadaljnjem razvoju pandemije. Gre za število ljudi, ki v resnici širijo okužbo. Pri SARS-CoV-2 naj bi le 10 odstotkov okuženih povzročilo okoli 80 odstotkov okužb. Virusa ne širi vsak, ki je okužen. V tem je morda razlog, zakaj je virus potreboval toliko časa, da je zapustil Kitajsko. O vzrokih za tak način širjenja še vedno nismo prepričani. Najbrž poznate izraz 'superprenašalci'? To so tisti okuženi, ki virus raztrosijo med res veliko ljudi. Pojav teh zagotovo vpliva na to, da imamo tak disperzijski parameter. Drugi razlog pa je v tem, da smo si ljudje različni in da so nekateri družabno bolj dejavni kot drugi. Ob tem je presenetljivo, da se je kar 40 odstotkov okužb v ZDA razvilo v notranjih prostorih, kot so negovalne bolnišnice, zapori, predelovalni obrati. V zaprtih prostorih, kjer se druži veliko ljudi, zrak kroži, kar je prvovrstna pot, da razširite okužbo. Zato zahajanje v restavracije in zaprte nočne klube zdaj res ni dobra ideja. Tveganje v takih prostorih je zelo visoko.

Podobno je najbrž z večjimi izobraževalnimi ustanovami. Kako smotrno bo jeseni zagnati univerzitetno življenje in napolniti predavalnice?

To ni ravno dobra ideja. Veliko predavateljskega osebja je starejšega, pri starejših pa je možnost za pojav težjih oblik bolezni večja. Na univerzah in fakultetah prihaja v neposreden stik veliko študentov z zelo različnih koncev, ki skupaj sedijo v zaprtih prostorih. Veliko ameriških univerz je že sprejelo odločitev, da v jeseni ne bo predavanj v predavalnicah, in to je zagotovo dobra ideja, saj cepiva zagotovo še ne bo pred novim letom. Zgodi se lahko, da predavanj ne bo niti prihodnjo pomlad.

Ena izmed polemik v zvezi z virusom je dolgotrajno vztrajanje pozitivnih brisov pri osebah, ki so virus prebolele. Pri nas v Sloveniji se je pri rekorderju – pri nekem posamezniku – pozitiven bris pojavljal celo 60 dni po prenehanju znakov bolezni. Kako je mogoče, da sledove virusa odkrijejo po tako dolgem obdobju?

V resnici ne gre za virus, gre za delce virusnega genskega materiala. Standardni testi PCR, ki jih uporabljamo, zaznavajo virusno nukleinsko kislino RNK. Kot vidimo tudi pri drugih virusnih okužbah, lahko pri posamezniku – tudi ko simptomi prenehajo in ko že deluje zdrav – dele virusne RNK odkrijemo tudi več tednov po prestanih znakih okužbe. Trenutno potekajo prizadevanja, da bi razvili teste, ki bi nam bolj nedvoumno potrdili, ali lahko oseba še vedno širi okužbo. Morda bi morali metodo PCR kombinirati s serološkimi testi, to bi nam zagotovo bolje osvetlilo, v kakšnem stanju je oseba. Ta zaplet predstavlja težavo, saj veliko ljudi zaradi pozitivnih rezultatov brisa ne morejo premestiti v negovalne bolnišnice, v domačo nego, prav tako so tudi pozneje kljub dobremu počutju prisiljeni ostati v karanteni, čeprav po vsej verjetnosti za druge že lep čas ne pomenijo več nevarnosti okužbe.

Se strinjate z opozorilom prvega moža Svetovne zdravstvene organizacije dr. Tedrosa Adhanoma, da je najhujše šele pred nami?

Da, težava je v tem, da je trenutno okuženih pravzaprav zelo malo ljudi. Na svetu je sedem milijard ljudi, okuženih pa jih ni niti pol milijarde. S stališča povečevanja števila okužb je najhujše še pred nami, nedvomno. Cepiva ne bo vsaj še leto dni in tudi ko ga bomo dobili, ga bo sprva prejelo malo ljudi. Zato – ja, soočiti se bomo morali z veliko več okužbami, bolezen bo trajala in še naprej zahtevala življenja. A mislim, da bi se temu lahko v veliki meri izognili, če bi zagotavljali redno testiranje in zahtevali redno nošenje mask. Ker pa imamo med vodilnimi v državah ljudi, ki temu ne verjamejo, je to res težava.

Veliko je tudi opozoril, da pandemija še poglablja socialne razlike in da – po drugi strani – te še poganjajo njo?

V ZDA, denimo, je problem tuja delovna sila, ki neprekinjeno dela že med vso pandemijo. To so slabo plačani delavci, po katerih je pandemija najbolj udarila. Med njimi je izbruhnilo opazno več okužb, pogostejši je tudi težji potek bolezni, saj imajo praviloma že predhodne zdravstvene težave in si ustrezne zdravstvene oskrbe ne morejo privoščiti. To je vseprisoten globalni problem, ljudem ni omogočena zadostna zdravstvena oskrba. Kakšno lekcijo lahko potegnemo iz tega? Zdravstveno oskrbo moramo zagotoviti vsakomur. Po mojem mnenju je to primarna naloga vsake vlade, zdravstvena oskrba ne bi smela biti stvar izbire in denarja. Vsak bi moral imeti pravico, da je je deležen. Tudi tuji delavci. Če ostanejo zdravi oni, ostanemo zdravi vsi. Nalezljive bolezni ne izbirajo na osnovi višine vaše plače. Poskrbeti moramo za vse in na koncu je to ugodnejša možnost. Poglejte količino sredstev, ki jih ZDA trenutno namenjajo za zdravljenje bolnikov s covidom. Gre za milijarde in milijarde dolarjev. Če bi za pravičnejšo zdravstveno oskrbo vseh odtegnili samo del tega, bi to pomenilo veliko razliko.

Kaj pa menite o vztrajnem pojavljanju teorije, da je virus nastal v laboratoriju? Zdi se, kot da kljub vztrajnemu pojasnjevanju znanstvene skupnosti to prepričanje še dobiva krila. Kako to?

Ja, to je neverjetno. Prepričan sem bil, da smo to razložili že januarja in da smo s to predstavo s tem opravili. A nismo, kar vztraja in vztraja. Za tem je veliko razlogov. Večina ljudi ne razume, kako deluje znanost, namesto tega se raje zadovoljijo s preprostimi razlagami, ki jih je lažje razumeti. Vedeti je tudi treba, da so ljudje trenutno frustrirani in hlastno iščejo odgovor, vzrok za to svojo frustracijo, ki bi jih hitro in brez truda zadovoljil. Ob vsem skupaj pa olje na ogenj priliva še naš predsednik. Veliko ljudi mu verjame in ga posnema tudi pri zanikanju epidemije in zavračanju nošenja maske. To zame ni voditelj. Prav tako je spodrezal financiranje ameriškim neprofitnim raziskavam, ki se z iskanjem teh virusov ukvarjajo v kitajski divjini.

Zakaj bi poudarjanje prav te teorije zarote spodbujali politični motivi?

Mislim, da je več razlogov. Priča smo dolgoletnemu rivalstvu s Kitajsko, zlasti na področju trgovinske vojne. Trump s svojo držo naslavlja svojo volilno bazo, ki meni, da bo Amerika znova zažarela, potem ko se bo znebila vseh, ki jo ogrožajo, Kitajske na prvem mestu. Za Trumpovo zanikanje epidemije ni nobene znanstvene osnove, a ker se dobro poda v njegovo politično in ekonomsko agendo, je priročno. Ob tem pa tudi Trump sam zagotovo ne razume znanosti. Od nje neučakano pričakuje takojšnje odgovore. In ker določene odgovore v zvezi z virusom znanost še išče, po Trumpovo deluje nedorečena, negotova. V takšni situaciji se je Kitajska našla kot dober grešni kozel in voda na mlin Trumpu, da pridobi več glasov.

Vam je ob laboratorijski v spominu ostala še kakšna 'zanimiva' teorija zarote, ki jo je naplavila sedanja pandemija?

Mislim, da ni prav nobena teorija zarote zanimiva in da so vse napačne. Jasno kažejo na poraz prizadevanj, da bi javnost zaupala znanosti. Zelo malo imam potrpljenja z ljudmi, ki si nočejo vzeti časa za to, da bi nekaj razumeli, in ki se ne potrudijo dovolj za to. Ko sem preletel zapiske iz našega podkasta iz leta 2009, ko je po svetu razsajala ptičja gripa, se je prav tako govorilo o laboratorijskem izvoru virusa. Ob vsakem novem izbruhu nas torej premami skušnjava s to teorijo. Tudi za virus HIV se je govorilo, da je iz laboratorija, dokler nismo dokazali, da so njegov vir pravzaprav šimpanzi. Enako bo tu: dokler z gotovostjo ne dokažemo izvora virusa, bodo ljudje še naprej zaupali teorijam zarot.

Še tole vprašanje: koliko več pa vemo o širjenju virusa na živali?

Doslej imamo malo dokazov o okuženih živalih, ki so virus najverjetneje staknile z ljudi. Po večini gre za hišne ljubljenčke, kot so mačke in psi, pa tigre v newyorškem živalskem vrtu in tako naprej, obstajajo tudi poročila o okuženih kunah na določenih kmetijah na Danskem. Ob tem je zanimivo, da naj bi se virus prenašal med kunami in nato z njih znova nazaj na ljudi. A številke so zelo nizke, najbrž tudi zato ker ne opravljamo toliko testov na živalih. Toda okužbe živali in prenos virusa z njih nazaj na ljudi ne bi smel biti več problem, če bomo dovolj hitro dobili cepivo za ljudi.

Na severni polobli se za številne začenjajo počitnice, kar utegne zaradi spodbujenih migracij poslabšati epidemiološko sliko? Na kaj naj bodo ljudje, ki se odpravljajo na počitnice, pozorni? In tudi, kako naj se že zdaj pripravimo na zahtevno jesen, ki nas čaka?

Svetujem, da se cepite proti gripi, tako boste jeseni lažje izločili vsaj možnost, da bi se okužili z njo. Sam ne grem nikamor, ostajam doma, odpovedal sem vsa potovanja, dvakrat na teden prihajam na delo, pri tem se izognem stikom z ljudmi, ko pa sem zunaj, imam ves čas na sebi masko. Izogibam se restavracijam, vožnji z vlaki, izločil sem prevoze z letalom. A če razmišljate o odhodu na dopust, se vprašajte, kako nujno morate to storiti. Ali naš osebni užitek odtehta možnost, da zato staknete okužbo in okužite ranljive ljudi okoli sebe? Mislite torej nad svojimi potrebami. Od nas je odvisno, ali se bo virus širil še naprej. Ljudi bi torej pozval, da se letos vzdržijo vseh nenujnih poti, še posebej opozarjam na uporabo letal, ki so idealno okolje za širjenje virusa. A če se že zadržujete v takih prostorih, pazite, da res nosite masko. Redno si umivajte roke in kar se da zmanjšajte stike z ljudmi.

vir:Rtvslo.si

Večji spletni napadi in zlorabe osebnih podatkov na facebooku

.. Družbena omrežja so postala nekakšen nadomestek resničnega življenja, kar še posebej drži za trenutno najbolj priljubljeno družbeno omrežje na svetu, facebook. Na njem uporabniki pogosto objavljajo zelo osebne informacije, ne da bi se zavedali, kako hitro lahko pride do zlorab ..

Uporabniki facebook večinoma uporabljamo za povezovanje s prijatelji in domačimi ter za prebiranje zanimivih novic. Zaradi občutka povezanosti z drugimi uporabniki pa nas včasih malo zanese in nanj objavimo tudi informacije in slike, ki tja enostavno ne sodijo. Pri tem se seveda zanašamo na varovanje naših podatkov s strani podjetja Facebook, kar pa ni najbolj modra poteza. Podjetju so namreč nepridipravi doslej že speljali veliko osebnih podatkov uporabnikov, za nameček pa jih družbeno omrežje še prodaja drugim podjetjem (predvsem oglaševalcem).

V nadaljevanju si oglejmo največje spletne napade, ki so doslej doleteli družbeno omrežje facebook ter največje zlorabe osebnih podatkov uporabnikov doslej. Na koncu prispevka  se bomo dotaknili še nekaj priporočil, ki jih je nujno treba upoštevati pri uporabi tega družbenega omrežja.

Kraja gesel zaposlenim na Facebooku

Prvi večji spletni napad na podjetje Facebook se je pripetil konec leta 2013. Neznana hekerska skupina je na strežnike priljubljenega družbenega omrežja izvedla enega najbolj naprednih napadov. Ti so namreč razvili posebno škodljivo programsko kodo, preko katere naj bi priljubljenemu družbenemu omrežju izmaknili najbolj zaupne podatke. Škodljivo programsko kodo so nepridipravi Facebookovim zaposlenim namestili kar preko okužene spletne strani, ki je izkoristila ranljivost v spletnem brskalniku Internet Explorer. Ti bi pri svoji nameri tudi uspeli, če inženirji podjetja Facebook ne bi pravočasno odkrili njihovega zlonamernega načrta. Vse okužene računalnike so namreč takoj odstranili iz uporabe, obvestili policijo in začeli poglobljeno raziskavo. Facebook je zagotavljal, da hekerji pri tem niso uspeli vdreti v njihovo podatkovno bazo, kjer hranijo uporabniška imena in gesla ter zasebne podatke svojih uporabnikov.

Kvizi so kradli osebne podatke

Po letu 2013 je bilo pri družbenem omrežju facebook relativno mirno, nakar je leta 2017 izbruhnila afera, povezana s kvizi. Zaradi neprimernega varovanja osebnih podatkov s strani podjetja Facebook so varnostni strokovnjaki odkrili, da je skupina hekerjev na facebooku uspela objaviti vrsto kvizov, katerih ključen namen je bil kraja osebnih podatkov. Zbrane podatke so nato nepridipravi prodajali naprej za pridobitev protipravnega premoženja, majhen odstotek kvizov pa je bil celo okuženih z zlonamerno programsko opremo, ki je uporabniku naredila bistveno več škode, vključno s pridobitvijo neposrednega dostopa do osebnega računalnika uporabnika.

Afera "Cambridge Analytica"

Tako imenovana afera "Cambridge Analytica" v začetku leta 2018 pa je jasno pokazala, da se podjetje ni prav nič naučilo na področju varovanja osebnih podatkov uporabnikov. Zlorabljenih je bilo namreč več kot 87 milijonov osebnih podatkov, med katerimi je bilo največ oškodovancev lociranih v Združenih državah Amerike, nekaj pa tudi v Evropi. Osebne podatke je s pomočjo ohlapne politike varovanja informacij in neodzivnosti vodilnih podjetja Facebook izkoristilo analitsko podjetje Cambridge Analytica, ki je z zlorabljenimi osebnimi podatki pomagalo celo pri vodenju predsedniške kampanje Donalda Trumpa.

Glavni izvršni direktor Facebooka Mark Zuckerberg je zaradi tega moral celo pričati pred kongresom, beseda pa je tekla o praksah, ki se jih Facebook poslužuje pri obdelovanju osebnih podatkov, zasebnosti uporabnikov in na splošno o vseh podatkih, ki jih črpa iz enormne baze dveh milijard uporabnikov. Kot vse kaže prvi mož podjetja Facebook pri svojem »opravičevanju« ni uspel, saj bi lahko njegovo podjetje zaradi zlorabe osebnih podatkov kar 87 milijonov uporabnikov prejelo kazen v višini 33.556 evrov na uporabnika. Pri tem je treba upoštevati še to, da je Facebook kršil zasebnost še dodatnim 110 milijonom uporabnikom, saj je zaradi napake javnosti za dalj časa razkrivalo zasebne telefonske številke in elektronsko pošto uporabnikov.

 

Telefonske številke uporabnikov za ciljno oglaševanje

Takoj za afero "Cambridge Analytica" je v javnost pricurljala novica, da je Facebook proti plačilu omogočal dostop do naših osebnih podatkov še drugim podjetjem, in to seveda brez naše vednosti. Pri podjetju Facebook naj bi za ta namen uporabljali telefonske številke uporabnikov, ki naj bi bile sicer namenjene za povečanje varnosti uporabniških računov pred spletnimi napadalci. Nečedno ravnanje so razkrili raziskovalci princetonske univerze, in sicer v sodelovanju z raziskovalnimi novinarji spletnega portala Gizmodo. Ti so prišli do skupne ugotovitve, da je podjetje Facebook za namene ciljnega oglaševanja zlorabilo številke uporabnikov brez njihovega dovoljenja, vključno s tistimi, ki so bile namenjene zgolj preverjanju identitete v dveh korakih. Podjetje je telefonsko številko uporabnika delilo z oglaševalci v roku enega do dveh mesecev, kar je bilo seveda nesprejemljivo, saj je družbeno omrežje zlorabilo zaupanje uporabnikov njegovih storitev.

 

Največji hekerski napad na uporabnike Facebooka doslej

Leto 2018 zagotovo ni leto priljubljenega družbenega omrežja facebook, saj je hekerjem uspelo vdreti v njegov informacijski sistem, s tem pa so ogrozili varnost okoli 50 milijonov uporabniških računov. Kot vse kaže,naj bi nepravi pri izvedbi napada izkoristili varnostno ranljivost v možnosti »View As«, ki uporabnikom priljubljenega družbenega omrežja omogoča zgolj to, da preverijo, kako njihov profil vidijo drugi. Hekerji so se s tem dokopali do prijavnih žetonov, ti pa so jim omogočali dostop do uporabniškega računa žrtve brez prijavnih podatkov. Trenutno še ni znano, ali so bili v napadu odtujeni tudi zasebni podatki uporabnikov. Funkcionalnost »View As« zaenkrat ostaja izključena, kar pomeni, da ni dostopna. Pri Facebooku morajo namreč incident še vedno podrobno preiskati in ugotoviti, kaj je pravzaprav šlo narobe.

Kako pravilno ravnati?

Čeprav so družbena omrežja namenjena zabavnemu in učinkovitemu načinu komunikacije, se vse več uporabnikov zapleta v neprijetne dogodke, ki se včasih lahko končajo tudi precej klavrno. Iz vseh prej omenjenih primerov je jasno, da pri družbenem omrežju facebook ne gre pričakovati zasebnosti. Kot uporabniki družbenih omrežij se moramo vedno zavedati, da določeni podatki ne sodijo nanje, in to ne glede na to, ali vaš profil lahko vidijo le vaši prijatelji ali ne. Tisti, ki so danes naši prijatelji, bodo lahko namreč že jutri postali naši sovražniki. Za profilom in sliko našega prijatelja se nenazadnje lahko skriva tudi nekdo drug. Naši prijatelji lahko podatke o nas posredujejo nekomu tretjemu brez naše vednosti, podjetje Facebook jih lahko proda tretjim organizacijam, odtujeni so lahko s strani hekerjev, objavljeni na svetovnem spletu in podobno. Možnosti, da nekdo zlorabi zasebne podatke, je torej na družbenih omrežjih več kot na pretek. Na srečo lahko ta tveganja zmanjšamo z nekaj preprostimi napotki na sila preprost način.

Na socialna omrežja objavite le tiste osebne podatke, ki so resnično nujni. Poleg imena in priimka objavite le še letnico rojstva. Točnega rojstnega datuma in kraja rojstva ne navajajte. Ta dva podatka bi lahko namreč kaj hitro spretni kriminalci uporabili za krajo vaše identitete in goljufije. Zelo pomembno je, da na socialnih omrežjih ne navajate točnega naslova vašega bivališča in da ne objavljate svojega delovnega urnika ter dnevnih načrtov. Ti podatki so namreč več kot dobrodošli za »plenilce« domov.

Objava telefonske številke prav tako ni priporočljiva, saj se lahko kaj hitro zgodi, da bomo postali žrtev kakšnega šaljivca ali zalezovalca (če ta že ni objavljena v javnem telefonskem imeniku). Osebne izpovedi in bahanja o nakupih dragih predmetov zagotovo ne sodijo na socialna omrežja. V najslabšem primeru vas namreč utegne doleteti obisk nepridipravov na domačem naslovu. Tudi izpovedi o kakšnem storjenem prekršku ali kaznivem dejanju na družabnih omrežjih ne pridejo v poštev. Svetujemo vam, da na družbenem omrežju objavite le eno svojo sliko. Slike z dopustov, veselic, pijančevanj in podobno vam bodo namreč prej škodovale kot koristile. Poleg tega lahko kdo vaše slike zlorabi za namene goljufij.

Med vsemi nasveti  je zagotovo najbolj pomemben ta, da na družbena omrežja objavljate le tiste podatke, ki bi jih objavili na javnem mestu. Vse ostale informacije ne sodijo na družbena omrežja. Če namreč tam ni na voljo informacij, ki bi vam lahko škodile, ni možnosti, da bi jih lahko zlorabili proti vam. Naj vas želja po petih minutah slave ne premami. Storite lahko namreč napako, ki jo boste vse življenje obžalovali. Verjetno je res, da je možnost, da kdo zlorabi vaše podatke minimalna, vendar so lahko posledice precej resne. Odločitev o tem, katere podatke boste objavili na družabnem omrežju, je seveda vaša. Če boste zaradi njih odškodovani, ste si krivi sami in ne facebook, ki, kot vemo, ni ravno naklonjen varovanju zasebnosti.

                                                                                                                                                                                                                                                                             Vir: Računalniške novice

"Napadi v polomljeni angleščini ne bodo uspešni, če pa nas napadalec naštudira s pomočjo družbenih omrežij, se lahko zdi, da sporočilo prihaja kar od šefa v službi, in ko klikneš na priponko, je konec."

 

Tako je strokovnjak za kibernetsko varnost Milan Gabor opisal enega izmed načinov, kako nas hekerski nepridipravi preslepijo in kako jim sami odpremo vrata do svojega računalnika in vseh podatkov.

Milan Gabor je karierno pot začel kot razvijalec programske opreme v Švici, nato je dva meseca nabiral izkušnje v HP-jevih laboratorjih v Kaliforniji, potem pa se je vrnil v ljubljanski Softlab in kot razvijalec delal še nadaljnjih sedem let. Končno je imel "vsega dovolj" in je ustanovil lastno podjetje Viris, ki se ukvarja z informacijsko varnostjo. Etični hekerji so po njegovih besedah v veliki večini kariero začeli kot "sistemci", saj ti začetek na "temni strani" močno oteži skok v zakonite vode.

Etični heker je strokovnjak za kibernetsko varnost, ki vdira v sisteme, da bi poiskal varnostne luknje in izboljšave, takšnih strokovnjakov, ki so po vrhu še zanesljivi in nekaznovani, pa je po Gaborjevih besedah izredno malo, tako da ima pri širjenju podjetja in zaposlovanju kar precejšnje težave. Dela imajo ogromno, saj se med njihovimi naročniki znajdejo številna podjetja in banke tako doma kot v tujini kot tudi institucije javne uprave. Za novega naročnika, ki bi poklical ta hip, tako ne bi imeli časa nekje do maja. Strokovnjakov ne primanjkuje le v Slovenji, ampak tudi po Evropi in ZDA, in to v tisočih, je opozoril in dodal, da bi morala tudi Fakulteta za računalništvo informacijski varnosti posvetiti študijsko smer.

Vprašanju, ali bi lahko intervju imela kar v prostorih podjetja Viris, se je Gabor nasmejal in odvrnil, da nihče ne sme v prostore podjetja, niti njihovi naročniki ne. Glede na to, da se ukvarjajo z informacijsko oz. kibernetsko varnostjo, so tudi sami pogosto tarča napadov. "Napade vidimo, ali gre za našo konkurenco ali ne, je težko reči, saj svoje napade skrivajo, vemo, v kakšnem poslu smo, in imamo ustrezno poskrbljeno za zaščito," je dejal.

Kdo je pohekal Ajpes?
S sogovornikom za začetek nisva mogla mimo Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), ki je bila pohekana v začetku meseca, na kulturni praznik. "Napadalci so odkrili eno izmed najbolj tipičnih pomanjkljivosti spletnih aplikacij, ki je na seznamu najpogostejših kritičnih ranljivosti na prvem mestu, posledično pa je bilo mogoče priti do osebnih podatkov ljudi iz registra prebivalstva, kot so EMŠO in davčne številke, ki jih hrani Ajpes. Če bi šlo samo za nekakšne finančne podatke podjetij, problem ne bi bil tako velik," je opisal, kaj se je zgodilo. Šlo je za "osnovnošolsko" napako v obliki varnostne pomanjkljivosti spletne aplikacije, ki naj je načeloma ne bi bilo, je dodal.

Ajpes je v sporočilu za javnost sicer zapisal, da niso zaznali indicev, ki bi kazali na to, da bi dejansko prišlo do nedovoljenega prevzema podatkov ali zlorabe osebnih podatkov iz podatkovnih zbirk, ki jih upravlja Ajpes. Namen napada naj bi bil opozoriti institucije javnega sektorja na ranljivosti v programski opremi, zgodbo pa je pompozno objavil eden izmed slovenskih medijev.

A način razpletanja zgodbe prek medijev ni pravi. Etični hekerji ne smejo "bombastično" udariti prek medijev, ker prav to lahko povzroči množične zlorabe, ampak se na varnostne luknje diskretno opozori, v tem primeru Ajpesu, da problem rešijo. Zadeva se lahko javno objavi pozneje, je komentiral Gabor in dodal, da načeloma etični heker, ki nima slabih namenov, svoje identitete ne skriva za različnimi kriptiranimi povezavami, kar naj bi se v primeru napada na Ajpes prav tako zgodilo. "Za sebe lahko povem, da sem prijavil že veliko ranljivosti državnim in drugim organizacijam, nismo pa nikoli šli v javnost s tem. Res gre za osebne podatke državljanov, a obstajajo manj "napihnjeni" načini reševanja," je pojasnil.
_________________________________________
Kaj je glavna značilnost etičnega hekerja in katera je bila največja "riba", ki ste jo uspešno pohekali?
O ribah zelo težko govorimo, problem je, ker smo kot duhovniki, ki vedo za grehe vseh, a jih ne smejo javno povedati. Povem lahko le to, da smo odkrili določene pomanjkljivosti spletnih aplikacij, ki so vsebovale izjemno veliko osebnih podatkov Slovencev, sledila je odgovorna prijava incidenta Sl-CERT-u (Slovenian Computer Emergency Response Team), ki je nato koordiniral odpravo varnostnih lukenj. Vse brez medijskega pompa, šlo pa je za enega največjih slovenskih primerov, kot nedavni primer Ajpesa. Redno varnostno preverjamo in etično hekamo svoje stranke, podjetja in storitve, ki jih uporablja na tisoče Slovencev, od bančništva naprej.

Vse ranljivosti, ki jih prijavimo, vedno prihajajo z našega IP-ja, če bi zdajle vaš domači wifi ali strežnik pohekali in sporočili varnostno luknjo, bi v logih videli IP-naslov podjetja Viris. To je glavna razlika med etičnimi in kvazietičnimi hekerji. Napad na Ajpes naj bi prišel skrit za kriptirano VPN-povezavo, a zakaj, če so res imeli dobre namene. Najdeš varnostno luknjo, jo diskretno prijaviš, ne pa razbobnaš medijem. Ali so hoteli slavo, promocijo ali izboljšati varnost Ajpesa?

Povprečen uporabnik spleta se skrit za zaslonom počuti precej pogumnega, anonimnega in varnega, pa je res tako?
To je zgolj navidezna resničnost. Počutimo se res tako, dejstvo pa je, da z vsako povezavo, ki jo kliknemo, in z vsako aplikacijo, ki jo obiščemo, o sebi izdamo celo kopico podatkov, in sicer od internetnega priključka do brskalnika, ki ga uporabljamo. Glede na zgodovino obiskanih strani nas potem lahko razvrstijo v ciljne skupine. Popolnoma čiste anonimnosti sicer ni, tudi če se skrivamo za kriptiranimi VPN-povezavami ali TOR-omrežjem (temna stran interneta, ki je brskalniki ne indeksirajo). Ameriški raziskovalci so pokazali, da ni čiste anonimnosti na TOR-omrežju, saj se z določenimi metodami, ki izkoriščajo ranljivosti programske opreme, dajo razkriti pravi IP-naslovi uporabnikov.

VPN-povezava res skrije naš IP, a podatki se vseeno nekje hranijo, čeprav nekateri ponudniki VPN-jev obljubljajo, da ne hranijo ničesar, verjetno čisto anonimni nismo nikoli. Vedno se vidi povezava do ponudnika medmrežja. Tudi če greste v McDonaldsu na njihov wifi, ste anonimni, čeprav vas ulične kamere posnamejo, ko prihajate ven. Skrijete se danes lahko, samo če računalnik odklopite s spleta, a potem postane dokaj neuporaben kos železa.

Google ve in vidi vse, po pametnem telefonu celo to, kje se gibljemo. Kje se bo to končalo?
Zagotovo je zbiranje informacij o čim več ljudeh velik interes podjetij, kot je Google, saj ima moč tisti, ki ima informacije. Tako nam lažje s profiliranjem ljudi in njihovih navad servirajo reklame. Z veliko verjetnostjo lahko ugotavljajo tudi, kje so ta hip, kaj delajo in ne nazadnje kdo so.

Brez Googlovega računa na drugi strani je androidni telefon bolj ali manj neuporaben, tako da je vedno treba tehtati med zasebnostjo in uporabnostjo. Z določenim manjšim znanjem se da marsikaj izklopiti in Google teh podatkov ne dobiva, je pa res, da večina ljudi o tem sploh ni podučena oziroma o tem sploh ne razmišljajo, to je največji problem. Klikajo yes, yes, yes, next ... (da, da, da, naprej ...)

Googlovi podatki so zanimivi tudi za organe pregona.
Organi pregona bi si gotovo želeli, da bi vedeli, kje se kdo giblje, čeprav zakonodaja v Sloveniji kaj takšnega precej onemogoča. Vem za primer, ko se je nekje zgodil kriminal in so hoteli zajeti podatke, kdo vse je tam bil. Ker je bilo ponoči, veliko ljudi tam ni bilo, a so tako sodišče kot informacijski pooblaščenec dejali, da gre za nesorazmeren poseg v človekovo intimo.

Znani so primeri, ko Facebook, še posebej, ko gre za primere sovražnega govora, na zahteve policije odgovarja s smeškom :).
Če izpostavim primer brutalnega pretepa mladega fanta na Dolenjskem, ki je ostal objavljen več ur, se je treba zavedati, da takšnih stvari algoritmi ne prepoznajo samodejno kot v primeru pornografskih vsebin, ampak mora nekdo vse to ročno pregledati. Vedeti je treba tudi, da to pregledujejo ljudje najverjetneje nekje v Indiji, ki sploh ne razumejo slovenskega jezika in pravzaprav ne vedo, kaj gledajo, potem pa se morajo odločiti, ali je to primerno za objavo ali ne. Podobno je z osebnimi podatki, kako naj vedo, da je številka EMŠO pomemben osebni podatek v Sloveniji. To so izzivi, ki jih je prinesla globalizacija.

A problem nista toliko Google ali Facebook, ki omogočata platformo, ampak ljudje, ki takšne stvari objavljajo. Zaveden uporabnik pazi, kaj bo objavil in delil z javnostjo, nekateri pa objavljajo vse: Gremo na dopust! Ko pridejo nazaj, je prazno stanovanje in se čudijo, zakaj.

Zaradi katerih "neumnosti" so ljudje najpogostejše žrtve hekerskih napadov?
Problem je, da so ljudje naivni, in dejansko je daleč največ uspešnih napadov zaradi naivnosti. Tu ne igra tehnologija tolikšne vloge, ampak psihologija. Napadalci izkoriščajo to, da smo ljudje sprogramirani tako, da zaupamo določenim tipom oseb. Klasika, na katero najpogosteje "vsi padejo", so različni zadetki in nagrade oziroma nekaj, kar je osebi v interesu. Če vem, da ste oboževalec neke pasme, boste zelo hitro kliknili na priponko neverjetne pasje razstave, ki jo mora nujno vsak videti.

Tako na posameznika merijo usmerjeni napadi. Na milijone napadov v polomljeni angleščini ne bomo kliknili, če pa se nekdo poglobi, vzame čas in nas naštudira s pomočjo družbenih omrežij, lahko ustvari zelo dober vektor napada, za katerega se celo zdi, kot da je sporočilo poslal naš šef v službi, dekle ali prijatelj, in takrat bomo gotovo kliknili na priponko, ko pa ljudje enkrat kliknejo, je game over (konec igre).

Potem pomaga samo še formatiranje računalnika?
Odvisno od tipa napada, saj je odvisno, kakšne vse tehnike za zagotavljanje prisotnosti (persistency) so uporabili in kam vse se virus naseli. Lahko gre v vaše dokumente, in tudi če sistem formatirate, pride virus nazaj s pomočjo kakšnega zunanjega diska, če imate dokumente na Google Docs ali pa se naselijo v druge naprave znotraj vašega omrežja in tam živijo naprej.

Kako uspešni so antivirusni programi in kateri napadi so najbolj škodljivi?
V večini primerov poberejo okoli 95 odstotkov splošnih napadov, a če vas nekdo ciljno napade, ga antivirusni program ne bo zaznal. V takšnih primerih je treba imeti sofisticirano strojno in programsko opremo, ki bo takšen način napada zaznala. Za množične napade so antivirusni programi načeloma za navadnega uporabnika dovolj, a bolj kot programska oprema je tu ključno zavedanje uporabnikov, da ne smejo preveč klikati, ko nekje piše "click here" (klikni tukaj), ne klikneš.

Priponke v spletni pošti so lahko veliko bolj škodljive kot napadi preko spletnega brskalnika. Če nekoga napademo na ta način, moramo vedeti, kateri brskalnik in katero verzijo ima, a je že posodobil brskalnik ali ne. Wordova ali kakšna druga okužena datoteka, ki jo žrtev zažene, je tako gotovo najlažji način, da se pridobi dostop do računalnika.

Najodmevnejši so večji DDoS-napadi, kako pogosti so in kakšno škodo lahko povzročijo?
V zadnjem času so zelo pogosti, v napadih pa sodelujejo številni računalniki t. i. zombiji, strežniki pa tudi male kamere in druge okužene naprave, povezane v splet, ki zgenerirajo ogromne količine podatkov in jih pošljejo v svojo tarčo. Pri DDoS-napadu ne gre za hekanje, ampak zgolj onemogočanje delovanja storitve s preobremenitvijo. Kot če bi v Ljubljano pripeljali dva milijona ljudi in jo ohromili, nihče ne bi mogel več priti nikamor. Takšni napadi so lahko zelo poceni, na črnem trgu bi za napad in onemogočanje spletne strani rtvslo.si plačali od 10 do 20 dolarjev na uro. Tudi takšen posel je lahko zadaj, RTV na primer z velikim pompom oglašuje neko oddajo, konkurenca pa gre in plača sabotažo spletne strani ravno takrat.

Takšni napadi sicer ne trajajo dolgo, tedne ali dneve, ker se da napad z določenimi zaščitnimi mehanizmi onemogočiti. Dogovoriti se je treba s ponudnikom medmrežnih storitev, ki onemogoči takšen napad, a vztrajen napadalec bi lahko sprožil nov napad po drugi poti.

Kakšno prihodnost napovedujete torrentom, bo zakonodajalcem uspelo v tem boju z mlini na veter?
Zagotovo bi bilo treba ozaveščati ljudi, da piratiziranje pomeni krajo. V tujini, ko se pogovarjaš z Američani ali drugimi Evropejci, je miselnost ljudi precej drugačna. To, da snamete film s torrnetov, je, kot da bi šli v trgovino in film ukradli, prvo stvar boste naredili brez premisleka, drugo pa ne, eno je kul, drugo vam pa niti na misel ne pade, da bi pod plašč stlačili devede zadnjega filma in ga odnesli ven. Piratiziranja se sicer nikoli ne bo dalo povsem zatreti, da bi bilo nekoč vse samo zakonito, je utopija.

Zadnje čase razsaja izsiljevalski virus, ki zaklene računalnik, nepridipravi pa nato zahtevajo odkupnino ...
Klik na povezavo, na datoteko ali kar koli, pa se kriptografski virus sproži. Večino jih je zelo težko oziroma skoraj nemogoče shekati ali odkleniti, ker uporabljajo res napredne metode kriptografije. Najlažje je plačati odkupnino, če so podatki vredni tega, če niso, sformatirate računalnik, pa je rešeno.

Svetujem, naj se ljudje pogajajo, saj se da dogovoriti za veliko manj od zahtevanega. Rečeš, da si ubogi študent, in se dejansko da pogajati, ker oni so preprodajalci, čeprav so računali na tri, rajši dobijo en bitcoin kot nič. Ljudje veliko sprašujejo, ali jim bodo res odklenili računalnik, če plačajo. Seveda bodo, to je njihov tržni model, če ne bi odklepali, ne bi nihče več plačal.

Obstajajo sicer določeni triki, na primer pogajanje s pomočjo računa na gmailu. Če na primer uspešno okužijo in zaklenejo računalnik na RTV Slovenija, na pogajanja ne smeš prek RTV-spletne pošte. Ustvariti je treba neki poštni naslov na gmailu in jim pisati kot "reven študent", tako se lahko dogovoriš za izredno nizko odkupno ceno, saj oni nimajo pojma, čigav računalnik so okužili, nikakršna povratna informacija ne obstaja. Nekaj podjetjem smo tako svetovali in so se izredno ugodno dogovorili.

Kdo je najpogostejša tarča hekerskih napadov, so to spletne banke?
Uradno vdorov v banke ni, vem pa za številne poskuse, a jih ne bodo uradno priznali. Banke so nenehno pod napadi, saj gredo napadalci tja, kjer je denar. Na vaše računalnike gotovo ne bodo šli, ker novinarji RTV-ja ne dobivajo bajnih plač. Naslednje leto sicer začne veljati direktiva, da bodo banke zavezane vse uspešne vdore prijavljati, kar trenutno niso. Slovenske banke, s katerimi smo sodelovali, imajo gotovo najvišjo raven zaščite v primerjavi z drugimi akterji pri nas, kot so gospodarske družbe itd.

Najvarnejši sistemi niso povezani v svetovni splet, na primer jedrske elektrarne. Kako se hekerji lotijo takšnih sistemov?
Okužbo izvede fizična oseba, ki prinese USB-ključek ali računalnik od zunaj in ga priklopi v omrežje zaprtega sistema. Nekoč je bolj veljalo, da so sistemi, kot je jedrska elektrarna, popolnoma ločeni. V sodobnem času se na drugi strani vse več dela na daljavo. Zakaj bi sistemci, ki zadeve krmilijo, morali hoditi fizično tja, če lahko vzame telefon ali tablico in poklika ter reši problem. Iz čistega udobja tudi takšni sistemi postajajo vedno bolj povezani, in to postaja problem. Izjema so res najbolj kritični deli.

Napadi se v praksi dogajajo tako, da bodo napadli tistega človeka, ki se hvali po Facebooku, da popravlja računalnike v jedrski elektrarni. On bo potem okuženi računalnik prinesel v jedrsko elektrarno in ga priklopil na njeno omrežje.

Slovenija bo težko imela ogromno tankov in drugega železja, morda pa bi lahko imela najboljšo kibernetsko enoto? Je premajhna tudi za kaj takega?
Za uspešno kibernetsko enoto bi potrebovali samo nekaj deset ljudi, ki so visoko motivirani in imajo odlično tehnološko znanje ter ustrezno visoko plačo, a vsaj nekaj od teh pogojev pri nas ni izpolnjenih. Vojski takšen kader načeloma hitro uide, ker lahko v realnem sektorju zaslužijo bistveno več.

Vedno več naprav je povezanih v splet. Se nam nasmiha utopična prihodnost, ko bo vse delovalo samo še po spletu?
Dejansko življenja brez spleta že danes ni več, biti brez Googla si težko predstavljamo. Kdo pa še gre v enciklopedijo pogledat? Težava, ki jo bo v prihodnosti treba rešiti, je povezljivost vseh naprav. Obeta se, da bo do leta 2020 50 milijard naprav povezanih v splet, vsak jih bo imel doma 20 ali 30. Več kot jih bo, večja bo potencialna površina hekerskih napadov. Zanimivo bo postalo, ko bodo mikrovalovke napadale ameriški FBI, toaster bo streljal po kitajski vladi, hladilnik pa bo grafite pisal na spletni strani predsednika Slovenije.

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                      Vir:rtvslo.si

 

Prav nobena skrivnost ni, da Facebook o svojih uporabnikih ve več kot si lahko kdorkoli sploh predstavlja. Kljub temu pa zadnja afera, kjer so bili zlorabljeni podatki 50 milijonov uporabnikov, dviguje veliko prahu. Afera v katero sta vključena Facebook in Cambridge Analytica odpira nova vprašanja glede zasebnosti na družbenem omrežju. Do nadaljnjega  je Facebook prekinil sodelovanje z analitičnim podjetjem, prav tako z lastnikom Strategic Communication Laboratories, vendar bo zadeva še kar nekaj časa vroča, namreč Cambridge Analytica je bila vključena v ameriške volitve in kampanje ob Brexitu.

21. marca je generalni izvršni direktor Facebooka, Mark Zuckerberg prekinil svoj molk in delil informacije glede podrobnosti o dotični aferi, prav tako pa je povedal, kako se borijo proti ponavljanju takšnih dogodkov. Cambridge Analytica odgovarja, da niso naredili nič narobe, vendar so do tega trenutka dobro sodelovali v preiskavi. 

Torej, kaj morajo Facebookovi uporabniki vedeti o ilegalnem pridobivanju podatkov? Tukaj so do sedaj znane informacije.

Uporabnikom ni bilo potrebno avtorizirati aplikacije za pridobitev njihovih podatkov

Del uporabniških podatkov je pridobila aplikacija “thisisyourdigitallife", podjetja Global Science Research. Gre za osebnostno aplikacijo, ki je uporabnikom zagotovila, da bodo njihove informacije anonimne, namenjene psihološkemu raziskovanju. Omogočanje dostopa do podatkov za "third-party" aplikacije najprej prikaže "pop-up" sporočilo, ki opiše, katere podatke bo uporabnik delil, s čimer se mora seveda strinjati. Dotična aplikacija je bila podprta s strani Amazon Turk-a, programa, ki plačuje uporabnikom, da rešujejo ankete in ostale spletne naloge. Global Science Research je domnevno prodala podatke Cambridge Analytici.

Ne glede na vse pa to ni zadeva, zaradi katere so razvijalci in Cambridge Analytica pod drobnogledom preiskovalcev. Aplikacija se ni ustavila, temveč je poleg podatkov uporabnikov pridobila dostop do njihovih prijateljev in prijateljev prijateljev. Vse dokler na seznamu oškodovanih ni bilo preko 50 milijonov uporabnikov. To pomeni, da večina oškodovanih nikoli ni avtorizirala aplikacije, da bi ta lahko dostopala do njihovih podatkov. 

Cena, ki so jo ti uporabniki Facebooka plačali za reševanje kviza, ki pove, kakšen čips je kateri uporabnik, je vsekakor visoka kajne? Dati dostop do svojih podatkov neki neznani organizaciji in podatke vseh svojih prijateljev ni ravno nekaj kar bi si želeli kajne? 

Zunanje, "third-party" aplikacije nimajo dostopa do podatkov vaših prijateljev - in Facebook se ne bo ustavil

Facebook pravi, da danes platforma ne dovoljuje dostop zunanjim aplikacijam do podatkov uporabnikovih prijateljev.To spremembo so vpeljali leta 2014, ko je Facebook odstranil API, ki je razvijalcem omogočal dostop do podatkov prijateljev.

"Third-party" aplikacije do podatkov prijateljev niso imele dostopa dolga leta in Zuckerberg zagotavlja, da bo Facebook naredil dodatne korake za zaščito dotičnih podatkov. Zunanje aplikacije bodo od zdaj naprej ostale povezane zgolj tri mesece, kar bo onemogočilo "one-time" aplikacijam, da držijo podatke v svoji bazi. Facebook poleg tega pripravlja nova pravila za vse aplikacije, ki so uporabljaje podatke prijateljev pred letom 2014 - vsi, ki ne bodo upoštevali pravil, bodo odstranjeni z omrežja. Uporabniki sicer danes lahko v nastavitvah pregledajo, katere aplikacija imajo dostop do določenih podatkov, v naslednjih mesecih pa bo ta opcija postavljena direktno v časovnico.

"Jaz sem tisti, ki je začel Facebook in na koncu dneva sem jaz odgovoren za to, kar se dogaja na naši platformi. Zelo resno pristopam k zaščiti naše skupnosti. Ne glede na to, da afera s Cambridge Analytico ne bo kar tako pozabljena, se podobni primer v prihodnosti ne bodo zgodili. Iz napake se bomo učili in dodatno zaščitili našo platformo in skupnost, v dobro uporabnikom", je dejal Zuckerberg.

Facebook je za zlorabo podatkov vedel že leta 2015

Facebook je s strani novinarjev izvedel za napačno rabo podatkov leta 2015. Stvaritelj aplikacije, Dr. Aleksandr Kogan, trdi, da je podatke uporabljal za akademske raziskave - vztraja, da ni naredil ničesar narobe. Ko je Facebook leta 2015 za to izvedel, je prosil podjetje Global Science Research za izbris podatkov v dobri veri, da bo do tega dejansko prišlo. Ko je Facebook prejel informacije, da do izbrisa v resnici ni prišlo, so suspendirali podjetje iz platforme in sprožili preiskavo. 

Facebook izgublja denar - in to je mogoče dobra stvar

Oglaševalci zelo radi izbirajo Facebook, kajti njihovi algoritmi omogočajo natančno targetiranje uporabnikov - ki zadosti legalnim predpisom. Škandal, ne glede na velikost in moč Facebooka, vpliva na vrednost podjetja. V samo dveh dneh po razkritju zlorabe podatkov je Facebook v delnicah izgubil 60 milijard ameriških dolarjev vrednosti. Če vlagate v Facebookove delnice, to zagotovo ni dober znak za vas, vendar pa bi za povprečnega uporabnika to lahko vseeno bil dober znak. Družbena omrežja so naravnana tako, da sledijo denarju in zaslužku, kar pomeni, da jih lahko grožnja njihovemu primarnemu cilju močno vrže iz tira. Samo poglejte, kako hitro je YouTube spremenil politiko oglaševanja, ko so oglaševalci bojkotirali platformo, ko so se njihovi oglasi pojavili v videih s sovražnim govorom.

To ni prvič, ko je Facebok deležen kritik glede zasebnosti podatkov

Leta 2011 je na Facebook letelo kar nekaj pritožb organa Federal Trade Commission glede zasebnosti uporabnikov. Ena od pritožb je letela na Facebookovo pravilo, ki pravi, da imajo zunanje aplikacija dostop samo do uporabniških informacij, ki jih potrebujejo za delovanje. V resnici se je izkazalo, da aplikacije lahko dostopajo do praktično vseh osebnih podatkov - podatkov, ki jih aplikacije niso potrebovale.

Druga pritožba je zelo podobna tej, ki Facebook trenutno najbolj oblega. Uporabniki, ki so izbrali "Friends Only", niso s tem prepričili zunanjim aplikacijam dostop do uporabniških podatkov. Facebook je sicer trdil, da s tem uporabnik zaščiti svoje podatke pred dotičnimi aplikacijami, vendar FTC pravi, da temu ni bilo tako. 

Leta 2017 se je Facebook soočal z legalnimi obtožbami v Franciji in na Nizozemskem. Kršil je tamkajšnje zakone osebnih podatkov. Vladne organizacije so trdile, da Facebook ni omogočil dovolj mehanizmov za zaščito osebnih podatkov, prav tako pa naj bi uporabljal podatke zgodovine iskanj brez uporabnikovega privolenja.

To škandal je Facebook spodbudil, da ustvari novi Privacy Center, ki ga danes še ne najdemo na Facebooku, namenjen pa bo pomoči uporabnikom pri vprašanjih glede načinov njihove rabe podatkov. Po zadnjih napovedih bo Privacy Center na voljo maja letos.

V preiskavo vključenih več akterjev - ZDA, VB in FTC

O dodatnih podrobnostih bomo najverjetneje izvedeli več v prihajajočih se tednih, kajti v široko preiskavo je vključenih precej pomembnih akterjev. Facebook se je po pisanju portala Digital Trends srečal s Kongresom le dva dni po škandalu. Najeli so zasebno preiskovalno službo, ki pa je morala po zahtevi britanskega Urada za informacijsko varnost prenehati s preiskavo. na drugi strani vodi svojo preiskavo tudi FTC, kar pomeni, da praktično vsaka stran bije svoj boj.

Kot smo že omenili bo na nadaljnje inforamcije še potrebno počakati, trenutno pa ni najbolj jasno, kako točno so bili podatki uporabljeni, v katerih kampanjah so bil uporabljeni in ali so te kampanje imele kak poseben vpliv. Cambridge Analytica trdi, da do kršitev ni prišlo. 

Facebook pravi, da so bili zavedeni

Medtem, ko sta Zuckerbeg in Sherly Sandberg, COO Facebooka, po navadi hitra pri reakcijah na podobne obtožbe, sta v tem primeru neobičajno dolgo časa ostala tiho, do objave Zuckerberga izpred dveh dni. Facebookovo predstavnik za odnose z javnostmi za portal Digital Trends trdi, da je do "tišine" prišlo zaradi reševanja uporabniških podatkov, hkrati pa opozarjajo, da so bili v tem procesu zavedeni.

Podatki uporabnikov sicer niso bili ukradeni v hekerskem napadu, vendar Zuckerberg meni, da je v tem primeru šlo za zlorabo zaupanja. "Šlo je za zlorabo zaupanja med tremi akterji - Koga, Cambridge Analytica in Facebook,” dodaja. Poleg tega je najhujše to, da je prišlo do kršitve zaupanja med Facebookom in ljudmi, ki platformo uporabljajo in ji zaupajo svoje podatke. "Naši uporabniki nam dajejo svoje osebne podatke na pladnju in od nas pričakujejo, da jih zaščitimo. To moramo popraviti", ostro odgovarja Zuckerberg. 

Andrew "Boz" Bosworth, Facebookov podpredsednik navidezne resničnosti in virtualne resničnosti ter bivši podpredsednik oglaševanja prav, da je Facebook nastavljen tako, da osebnih podatkov ne prodaja drugim podjetjem. "Že res, da razvijalci lahko dobijo podatke, s katerimi lahko izboljšajo uporabniško izkušnjo, vendar s tem mi direktno ne služimo. Facebook smo nastavili tako, da se nobenih podatkov ne prodaja zunanjim podjetjem", še dodaja. Po besedah Boswortha veliko ljudi meni, da Facebook na veliko prodaja osebne podatke za namene oglaševanja. Temu napačnemu mnenju se želijo pri tehnološkem gigantu karseda hitro izogniti.

To ni edina vprašljiva poteza Cambridge Analytice

V samem osrčju škandala s podatki je napačna raba oz. zloraba osebnih podatkov uporabnikov, vendar to ni edina stvar, s katero se Cambridge Analytica sooča. Britanski poročevalci pod krinko so organizirali kar nekaj srečanj in sestankov s podjetjem ter posneli glavnega izvršnega direktorja, Alexandra Nixa, ki je namigoval na umetno ustvarjanje seks škandala, ki bi postavil nasprotnika v slabo luč. Seveda se Cambridge Analytica otepa vseh tovrstnih obtožb in trdi, da nikoli niso nameravali izvesti česa podobnega.

Uporabniki lahko prekličejo avtorizacijo "third-party" aplikacij

Medtem, ko celo bivši lastnik WhatsApp-a nagovarja uporabnike, da naj izbrišejo Facebook, obstaja kar nekaj nastavitev, s katerimi lahko uporabniki prilagodijo, katere podatke delijo, hkrati pa lahko preverijo, katere "third-party" aplikacije imajo avtorizacijo za dostop do podatkov.

Vir: Računalniške novice

Kokain, alkohol, tobak in zdaj – sladkor! Ko je dr. Robert Lustig leta 2009 škodljive učinke sladkorja primerjal s škodo, ki jo povzročijo prepovedane droge, je vznemiril tako strokovno kot tudi širšo javnost. Danes – dobrih šest let kasneje – pa njegovim trditvam pritrjujejo številni strokovnjaki; mnogi govorijo celo o tem, da nas je sladkor zasužnjil in da nas sla po sladkorju dobesedno ubija. O razsežnosti problema govori podatek, da je seznam živil, ki jim je sladkor dodan, skoraj neskončen. In posledice? Le sladkorno bolezen zdravniki pri nas vsako leto na novo odkrijejo pri kar 11.000 ljudeh.
Sladkor ni dodan le hrani, za katero pričakujemo, da bo sladka, kot so sladkarije in slaščice. Skrit je tudi v kruhu, kislih kumaricah, žitih za zajtrk, sadnih jogurtih, omakah, juhah. Če bi s trgovskih polic odstranili vse izdelke, ki jim je dodan, bi zazevala velika praznina. Podatki namreč kažejo, da skoraj 80 odstotkov industrijskih izdelkov vsebuje sladkor. Le ta lahko dolga leta, tudi desetletje ali več, tiho zastruplja in uničuje naše telo. Strokovnjaki govorijo o tako imenovanem preddiabetesu.Uživanje velikih količin sladkorja lahko vodi v sladkorno bolezen, srčno-žilne zaplete – kot sta srčni infarkt in možganska kap, povzroča okvare očesnega ozadja, ledvic in živčevja. V najhujših primerih je potrebna amputacija noge, bolnik lahko tudi oslepi. Prevelika količina sladkorja zvišuje krvi tlak, vodi v debelost in povzroča hudo zobno gnilobo.  Mednarodna študija iz leta 2012, v kateri je sodelovalo 41 držav iz Amerike, Azije in Evrope – med njimi tudi Slovenija, je razkrila, da so slovenski petnajstletniki najbolj pogosto od vseh pili sladke pijače – zasedli so torej neslavno prvo mesto. S tem pa slabih vesti še ni konec. Naši enajstletniki so bili po pogostosti uživanja sladkih pijač na drugem, trinajstletniki pa na tretjem mestu od 41držav. Slovenski podatki iz leta 2014 pa kažejo, da po sladkih pijačah vsak dan še vedno poseže kar četrtina naših mladostnikov.
Če so včasih sladkor uporabljali predvsem kot konzervans, pa danes industriji služi pretežno kot ojačevalec okusa. Na embalaži procesirane hrane lahko preberemo, da je dodan sadni ali koruzni sladkor, javorjev sirup, med, melasa ali druga naravna in umetna sladila.

(Vir:Rtvslo.si)

 

 

Zelo problematične so sladke pijače. Pri zaužitju nimamo občutka sitosti, zato jih lahko zaužijemo veliko več, kot bi lahko  zaužili sladkorja s hrano. Še ena slaba lastnost sladkih pijač  pa je, da ti sladkorji veliko hitreje pridejo v kri kot pa s hrano.
Sladkor dokazano povzroča psihično zasvojenost, zato nas vleče k uživanju več sladkorja, kot bi bilo to potrebno, ta višek pa se potem v telesu nalaga kot odvečna maščoba.
Sladkor pa je dodan tudi živilom, kjer ga res ne bi pričakovali npr. kisle kumarice, ketchup, vode z okusi, sadni sirupi,... Najhuje pa je, da je ogromno sladkorja tudi v živilih, ki jih tretiramo kot zdrava živila; Žitarice oz. t.i. Musli-ji vsebujejo lahko tudi do 45% sladkorja; Sadni jogurt ima ogromno dodanega sladkorja, tudi do 15%; Mlečne rezine tudi vsebijejo do 35% dodanega sladkorja.
Za umatna sladila vemo da so škodljiva, kot alternativa umetnim sladilom pa je naravno sladilo STEVIA, ki sicer nima kalorij, ima pa vse posledice ki jih prinašajo sladila, zato se Stevio dovoljije kot aditiv.
Še ena zgodba je rjavi sladkor, kjer pa žal v primerjavi z belim sladkorjem razlike praktično ni. Moč rjave barve je samo odvisna od stopnje rafinacije. Rjava barva je ostanek melase, ki pa ne vsebuje spojin, ki bi bile zdrave ali dobre za organizem.
Udeleženci raziskave so se za 9 dni odpovedali sladkorju – brez kakršne koli druge diete – se je pokazalo občutno zmanjšanje nivoja holesterola v krvi in znižanje krvnega pritiska. Izboljšalo se je tudi delovanje jeter prostovoljcev v raziskavi. Znanstveniki so s študijo tako dokazali, da za presnovo niso tako škodljive kalorije, ki jih zaužijemo, ampak predvsem sladkor. Vodja raziskave dr. Robert Lustig iz University of California San Francisco je pojasnil, da študija definitivno kaže, da je sladkor metabolično škodljiv. Ne zaradi visoke kalorične vrednosti ali njegovega vpliva na telesno težo, a preprosto, ker škodi presnovi. Ta notranje nadzorovana študija je trden dokaz, da sladkor prispeva k razvoju metabolnega sindroma in je najmočnejši dokaz do sedaj, da je sladkor problematičen sam po sebi in ne zaradi svojih kalorij ali ker prispeva k debelosti.

 

Svetelč event koledar

<<  <  August 2020  >  >>
 Mo  Tu  We  Th  Fr  Sa  Su 
       1  2
  3  4  5  6  7  8  9
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31      

Obvestila

Uporabne novice